Pored centralne baze podataka, Poslovni Forum tvrtkama i obrtnicima pruža i druge usluge:

 ● trgovačko posredovanje na domačem i inozemnom tržištu
 ● konzalting u području investicija, te izrada predinvesticijskih i investicijskih studija i njihova ocjena
 ● izrada Internet prezentacija
 ● pružanje savjeta o vrsti i konfiguraciji računalne opreme i pripadajuće programske podrške i analiziranje potreba i problema korisnika i davanje odgovarajućega rješenja
 ● razvoj, izradu, pribavljanje i dokumentiranje programske podrške po narudžbi korisnika
 ● pisanje programa prema uputama i potrebama korisnika
 ● obradu podataka uz uporabu programa korisnika ili vlastitog programa usluge unosa podataka
 ● razvoj baze podataka: povezivanje podataka iz različitih izvora
 ● pohranjivanje podataka: pripremu slogova za prihvat informacija u zadanom obliku
 ● dostupnost baze podataka: pružanje podataka u traženom formatu izravnim pretraživanjem ili pristupom (računalnim upravljanjem) svakome ili određenim korisnicima, razvrstanih po zahtjevu
 ● održavanje i popravak uredskih i knjigovodstvenih strojeva te računalnih sustava
 ● ispitivanje mogućnosti tržišta, prihvatljivost i upoznavanje proizvoda i kupovnih navika potrošača radi promicanja prodaje i razvoja novih proizvoda, uključujući statističku analizu rezultata
 ● ispitivanje javnoga mnijenja o političkim, ekonomskim i društvenim pitanjima i statistička analiza
 ● davanje savjeta, usmjeravanje i operativnu pomoć poduzećima i javnim službama
 ● savjete i pomoć poduzećima i javnim službama u vezi s planiranjem, organizacijom, efikasnošću i kontrolom, upravljačke informacije itd.
 ● arbitraža i usuglašavanje između uprave i radnika
 ● kreiranje i provođenje promidžbenih djelatnosti
 ● kreiranje i postavljanje reklama na otvorenom prostoru npr. oglasnih ploča, panoa, priopćenja, izloga, izložbenih dvorana, oslikavanje automobila, autobusa, itd.
 ● oglašavanje preko medija tj. prodaja vremena i prostora za razno medijsko oglašavanje
 ● raspačavanje ili odašiljanje oglasnoga materijala ili uzoraka
 ● zakup i davanje prostora za oglašavanje
 ● izradu fotografija za komercijalne svrhe i za građanstvo
 ● adresiranje, ulaganje, pečaćenje i slanje poštom omotnica i promidžbenog materijala,
 ● sastavljanje adresara za slanje poštom itd.
 ● naplata računa, ocjena kreditne sposobnosti pojedinaca i tvrtki ili njihovoga poslovanja
 ● poslovno posredništvo tj. dogovaranje kupnje ili prodaje manjih ili srednjih poduzeća, kancelarija, ordinacija i sl.
 ● modno dizajniranje tkanina, odjeće, obuće, nakita, namještaja i drugih proizvoda
 ● organiziranje sajmova, izložaba i kongresa
 ● agencijsko posredovanje u korist pojedinaca za dobivanje angažmana (zaposlenja) u filmskoj, kazališnoj predstavi ili drugoj zabavnoj ili sportskoj atrakciji, te plasiranje igara, knjiga, umjetničkih djela, fotografija itd

Opširnije informacije...

oooooDa li će i kada Srbi ponovo piti Fructalov sok od svog voća? Ovim pitanjem ne obeležavamo jubilej "patriotskog" bojkota slovenačke robe. Ko se još seća Smolea i Rade Lambade? Nakon jedanaest godina blokade i zabrane carinjenja slovenačke robe, od 23. novembra počeli su da duvaju novi vetrovi u odnosima između Beograda i Ljubljane. Tog dana, naime, u Beogradu su se po prvi put sreli Anton Grabelješek, državni sekretar u slovenačkom ministarstvu za ekonomske odnose i razvoj, i Boran Karađole, pomoćnik saveznog ministra za ekonomske odnose sa inostranstvom, i obavestili javnost "da se od danas bez ograničenja i administrativnih prepreka odvija ekonomska saradnja između Slovenije i SRJ, dok će se na slovenačke proizvode primenjivati normalan spoljnotrgovinski režim". Da li ste slučajno videli neki slovenački proizvod koji je prisutan na srpskom tržištu? Možda vas ovih dana greje jakna marke "mont". Možda pušite cigarete "BOSS" ili "F 57". Mnogi se takođe pitamo kako je preživelo tranziciju Gorenje iz Velenja, monopolista na tadašnjem zajedničkom tržištu. Danas je to veliki slovenački koncern. Naime, Grupu Gorenje čini 13 firmi u Sloveniji i 24 kćeri u inostranstvu, sa oko 6800 zaposlenih. Drugi je na listi slovenačkih izvoznika, odmah iza Revoza (Renault iz Novog Mesta), i lane je ostvario izvoz u visini 321 milion USD. Predvodi slovenačke izvoznike i na srpskom tržištu. "Javljaju nam se kupci koji već dvadeset godina imaju naše aparate i još uvek su u funkciji. Interesuju se da li postoji mogućnost zamene, staro za novo", ekskluzivno za "Vreme" izjavio je Jure Toplak, direktor Goretrade, beogradskog predstavništva Gorenja iz Velenja. COME BACK NA MALA VRATA: Zvanično, Gorenje se vratilo na ovo tržište u proleće 1997. godine. Zbog neregulisanih odnosa između SRJ i Slovenije preduzeće nije moglo biti registrovano kao slovenačko. Jedino rešenje je bilo da se to uradi preko holdinga Gorenja sa sedištem u Beču, koji je ujedno i vlasnik svih preduzeća u inostranstvu, objašnjava Toplak. Poslednje dve godine Gorenje nije bilo prisutno na beogradskom sajmu tehnike. O razlozima neučestvovanja naš sagovornik kaže: "Pre dve godine bili smo prisutni na majskom sajmu tehnike, dok prethodne dve godine to nije bilo izvodljivo. Nije bilo sporno da li ćemo dobiti sajamski prostor. Beogradski sajam nam je uvek išao naruku i sa njima dobro sarađujemo. Nije nam, naime, dozvoljen uvoz eksponata." Istina je da proizvodi Gorenja nisu u znatnoj meri prisutni na srpskom potrošačkom prostoru, ali je zato pripremljena i formirana dilerska i servisna mreža. U Goretradu nam je rečeno da trenutno imaju 60 ugovornih servisnih organizacija po Srbiji. O RTV Slovenija About RTV Slovenija Radio Slovenija Televizija Slovenija Radijska produkcija Televizijska produkcija Glasbena produkcija RTV Koper/Capodistria RTV Maribor Oddajniki in zveze Založba kaset in plošč Naročila, razpisi in natečaji Pravilnik o poklic. standardih RTV-prispevek Multimedijski center Radijski programi Programi in uredništva Informativne oddaje Radijska produkcija Radijska zgodovina Radio v živo Uvod TV oddaje Sporedi Televizijska produkcija TV v živo TV-program Radijski program Regionalni program Sponzorstva Internet in Teletekst Poslovni in prodajni pogoji TV Slovenija 1 Radio A1 VAL 202 Radio ARS Radio Maribor Radio Si Radio Koper Radio Capodistria Informativne oddaje Izobraževalne oddaje Kulturno-umetniške oddaje Otroške in mladinske oddaje Razvedrilne oddaje Športne oddaje Verske oddaje Iskanje po arhivu Avdia/Videa Domov RTV Slovenija Radio Televizija Marketing Teletekst Sporedi RTV v živo Audio/Video na zahtevo Kontakti AKTUALNO SPLETNE STRANI ODDAJ EMA Tarča TLP Odmevi Študentski val Gymnasium Končnica Jasno in glasno Več spletnih strani oddaj NOVO NA RTV Športni portal Kulturni portal E-izobraževanje RTV Slovenija Glasovna postaja RTVS HITRE INFORMACIJE Snežne razmere Prometne informacije Igre na srečo Horoskop Prometno turistični portal VREMENSKA NAPOVED Ponoči se bo delno zjasnilo, ponekod po nižinah bo nastala megla. Več... ZADNJE ODDAJE Druga jutranja kronika Dogodki in odmevi Radijski dnevnik Studio ob 17h Zrcalo dneva AKTUALNO: OMIZJE: Nestrpnost do verujočih?, TVS 1, sreda ob 22.55 POSLANCI RATIFICIRALI PRISTOPNO POGODBO 80 poslancev za ratifikacijo in noben proti DZ je z 80 glasovi za ratificiral pristopno pogodbo in s tem opravil še zadnje dejanje za vstop Slovenije v EU. Poslanske skupine so poudarjale, da z vstopom v EU pot ni končana, ampak da se delo šele začenja. Pomisleke so izrazili le v SNS-u, kjer med drugim opozarjajo, da nekatere članice pristopno pogodbe še niso ratificirale, zato dokončni vstop visi v zraku. Priporočamo: Radio Slovenija: Prispevek Matjaža Trošta TV Slovenija: Prispevek I. Juriča in M. Razboršek ZADNJA NOVICA (21:25) Državni zbor je s 44 glasovi za in 12 proti ratificiral sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem, t. i. vatikanski sporazum. DRUGE POMEMBNE NOVICE DZ O RATIFIKACIJI VATIKANSKEGA.. IZRAELSKI VOJAKI UBILI 8 PALES.. V EKSPLOZIJI V BAGDADU TRIJE M.. ROP IN JUNCKER PROTI EVROPI DV.. KOPAČ SOGLAŠA Z RAZVOJNIMI NAČ.. OBISK KANADSKEGA SENATORJA SFOR PRIJEL POMOČNIKA KARADŽIĆA ZN ZA REFERENDUM NA CIPRU APRILA NEGATIVNA KOREKCIJA OB NIZKEM.. V ROGAŠKI NOVO VODSTVO V ČETRTEK KERRY ZMAGAL TUDI V NEW HAMPSH.. KOSTELIĆA ŽE OPERIRALI ŽLAHTNO PERO ROKU VILČNIKU WHITBREADOVA NAGRADA MARKU HAD.. NOVA SPLETNA ČRVA ZARADI POROČILA ODSTOPIL VODJA BBC-ja Predsednik nadzornega sveta BBC-ja Gavyn Davis bo zaradi obtožb lorda Hutto na račun BBC-ja odstopil, hiša pa se bo opravičila. SINDIKATI OGORČENI NAD ODPUŠČANJI V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) bodo poskušali zmanjšati število s 1. majem odpuščenih v Tobačni Ljubljana, kolikor se bo le dalo. PROTI NEMCEM PRVA ZAKLJUČNA ŽOGA Slovenska reprezentanca je ob 20.30 proti Nemčiji začela predzadnjo tekmo drugega dela evropskega rokometnega prvenstva. Slovenija več... POSLANCI RATIFICIRALI PRISTOPNO POGODBO DZ O RATIFIKACIJI VATIKANSKEGA SPORAZUMA ROP IN JUNCKER PROTI EVROPI DVEH HITROSTI SPET BREZ DOGOVORA O IZBRISANIH ZAUPNE ANALIZE MZZ-ja V GLOBUSU? Evropska unija več... PRVO PREHODNO OBDOBJE ZA SLOVENIJO PRODI: NOVA USTAVA ŠE LETOS KMALU ZNIŽANJE OBRESTNE MERE ECB-ja? MINISTRI OPTIMISTIČNO GLEDE USTAVE NOV SPLETNI PORTAL EU-ja Kultura več... PLESNA AVTOCESTA TUDI V LJUBLJANI AREA KOLABORATIVA V ŠKUCU ŽLAHTNO PERO ROKU VILČNIKU VIZUALNA IN KONKRETNA POEZIJA STOJAN GRAUF RAZSTAVLJA V DLUM-u Zdravstvo več... POZOR, RAZSAJA ADENOVIRUS OPOZORILA POTNIKOM GLEDE PTIČJE GRIPE NA OPERACIJO SRCA TUDI V IZOLO EPIDEMIJA PTIČJE GRIPE SE ŠIRI PORAST BOLNIŠNIČNIH OKUŽB Zanimivosti več... IZ SVETA ZNANIH: OKRADENA EMINEMOVA MAMA DRUŽABNA KRONIKA: POLITIKI NA PLESU PRVA GEJEVSKA KOMUNA NA SVETU PET DNI PREŽIVELA OB MRTVI MATERI PITON NA OBISKU Šolstvo več... ŠOS O REFORMI VISOKEGA ŠOLSTVA NOVOSTI PRI VPISU V LETU 2004/05 SKUPŠČINA ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE VPIS V NOVO ŠTUDIJSKO LETO LETOS 41 MILIJARD ZA UNIVERZE Svet več... ZARADI POROČILA ODSTOPIL VODJA BBC-ja KERRY ZMAGAL TUDI V NEW HAMPSHIRU IZRAELSKI VOJAKI UBILI 8 PALESTINCEV V EKSPLOZIJI V BAGDADU TRIJE MRTVI KRIZNI SESTANEK GLEDE PTIČJE GRIPE Gospodarstvo več... SINDIKATI OGORČENI NAD ODPUŠČANJI NEGATIVNA KOREKCIJA OB NIZKEM PROMETU BO PETROL ZAHTEVAL ODŠKODNINO? V ROGAŠKI NOVO VODSTVO V ČETRTEK NOVA POSOJILA ZA PARMALAT Šport več... PROTI NEMCEM PRVA ZAKLJUČNA ŽOGA ČEHI UGNALI FRANCOZE SLOVO KAMNIČANOV OD EVROPE KOSTELIĆA ŽE OPERIRALI FEDERER IN FERRERO ZA ŠT. 1 Okolje več... NAJVEČJA SOLARNA ELEKTRARNA VREME PRIZADELO TURČIJO IN GRČIJO EVROPSKI PARLAMENT ZA ZAŠČITO OPIC KOMISIJA ZA ZAŠČITO ŽIVALI IN RASTLIN POROČILO O PODNEBNIH SPREMEMBAH Črna kronika več... V POŽARU UMRLA ENA OSEBA V ZREČAH UMORJEN NAJSTNIK V PROMETNI NESREČI UMRL VOZNIK V KOPRU PRIJELI DOMNEVNEGA GOLJUFA V POŽARU UMRLA OČE IN SIN Nove tehnologije več... OPAZUJTE, KDO KOGA POZNA MOBILNIKI VSE BOLJ OSOVRAŽENI NOVA SPLETNA ČRVA TELEFONI PREHITELI DLANČNIKE PROTI REGIJSKI ZAŠČITI RTV V ŽIVO PRAVKAR NA SPOREDU TV Slovenija 1 VESELI BERAČI, GLASBENA ODDAJA (ČB) sledi ob ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME TV Slovenija 2 20:00 LJUBLJANA: EP V ROKOMETU (M), SLOVENIJA - NEMČIJA, PRENOS sledi ob EURO 2004, ODDAJA O 6. EVROPSKEM PRVENSTVU V ROKOMETU ZA MOŠKE ANKETA: Ali bi vas po včlanitvi Slovenije v EU mikala zaposlitev v kateri od zahodnoevropskih držav? RTV SLOVENIJA O RTV Slovenija About RTV Slovenija Radio Slovenija Televizija Slovenija Radijska produkcija Televizijska produkcija Glasbena produkcija RTV Koper/Capodistria RTV Maribor Oddajniki in zveze Založba kaset in plošč Naročila, razpisi in natečaji Pravilnik o poklic. standardih RTV-prispevek Multimedijski center Radijski programi Programi in uredništva Informativne oddaje Radijska produkcija Radijska zgodovina Radio v živo Uvod TV oddaje Sporedi Televizijska produkcija TV v živo TV-program Radijski program Regionalni program Sponzorstva Internet in Teletekst Poslovni in prodajni pogoji TV Slovenija 1 Radio A1 VAL 202 Radio ARS Radio Maribor Radio Si Radio Koper Radio Capodistria Informativne oddaje Izobraževalne oddaje Kulturno-umetniške oddaje Otroške in mladinske oddaje Razvedrilne oddaje Športne oddaje Verske oddaje Iskanje po arhivu Avdia/Videa Domov RTV Slovenija Radio Televizija Marketing Teletekst Sporedi RTV v živo Audio/Video na zahtevo Kontakti NOVICE Slovenija Svet Evropska unija Gospodarstvo Kultura Šport Zdravstvo Okolje Zanimivosti Črna kronika Šolstvo Nove tehnologije Seznam zgodb AKTUALNO SPLETNE STRANI ODDAJ EMA Tarča TLP Odmevi Študentski val Gymnasium Končnica Jasno in glasno Več spletnih strani oddaj NOVO NA RTV Športni portal Kulturni portal E-izobraževanje RTV Slovenija Glasovna postaja RTVS HITRE INFORMACIJE Snežne razmere Prometne informacije Igre na srečo Horoskop Prometno turistični portal AKTUALNO: OMIZJE: Nestrpnost do verujočih?, TVS 1, sreda ob MOBILNIKI VSE BOLJ OSOVRAŽENI Sledijo budilke Nove tehnologije, Slo-Tech Po izsledkih študije ameriškega Lemelson-MIT-a naj bi bil mobilni telefon najbolj osovražena elektronska naprava. Kar vsak tretji Američan mobilne telefone sovraži, a ga enostavno mora imeti zaradi službe. Mobilniki pa niso edine osovražene naprave, saj jim sledijo budilke, ki jih sovraži četrtina ljudi, ter televizija, ki je ne mara vsak peti. Na lestvici so se znašli tudi računalniki, mikrovalovne pečice in druge novodobne naprave. OPAZUJTE, KDO KOGA POZNA Orkun širi poznanstva Nove tehnologije, Rim - Slo-Tech Zadnjih nekaj dni se po spletnih časopisih širijo informacije o novem spletnem socialnem omrežju Orkut. Razvil ga je Orkut Buyukkokten, inženir pri Googlu. Glavna ideja je, da vzpostavite temeljno bazo uporabnikov, ki nato povabijo zraven prijatelje. Nato opazujete interakcije med ljudmi, prijateljske vezi in ali kdo koga pozna. NOVA SPLETNA ČRVA Po elektronski pošti in omrežju za izmenjavo datotek Kazaa se širi črv Mydoom oz. Novarg. Prva okužena sporočila so se pojavila tudi v Sloveniji. TELEFONI PREHITELI DLANČNIKE Večnamenske naprave, v katere se spreminjajo mobilni telefoni, so v lanskem zadnjem četrtletju zavzele velik tržni delež. PROTI REGIJSKI ZAŠČITI Eno od italijanskih sodišč je določilo, da je izdelek, ki je že v lasti končnega uporabnika, zunaj pravnega dosega proizvajalca. Nove tehnologije (Zadnje novice) 10:08> MOBILNIKI VSE BOLJ OSOVRAŽENI COPY - PASTE TUDI NA LINUXU VSE VEČ SLOVENCEV NA INTERNETU TEŽAVE Z E-VOLITVAMI YAHOO SE UMIKA S SEVERA VEČJA RABA INTERNETA V PODJETJIH LINUXWORLD KONFERENCA LINUX NA GAMECUBU GLASBA APPLOVA PRIORITETA PRVA INTERNETNA POŠTNA ZNAMKA RTV V ŽIVO PRAVKAR NA SPOREDU TV Slovenija 1 21:15 VESELI BERAČI, GLASBENA ODDAJA (ČB) sledi ob 22:00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME TV Slovenija 2 20:00 LJUBLJANA: EP V ROKOMETU (M), SLOVENIJA - NEMČIJA, PRENOS sledi ob 22:30 EURO 2004, ODDAJA O 6. EVROPSKEM PRVENSTVU V ROKOMETU ZA MOŠKE ANKETA Ali bi vas po včlanitvi Slovenije v EU mikala zaposlitev v kateri od zahodnoevropskih držav? SLOVENIJA AKTUALNO: OMIZJE: Nestrpnost do verujočih?, TVS 1, sreda ob 22.55 SINDIKATI OGORČENI NAD ODPUŠČANJI Država ne sme stati ob strani Gospodarstvo, 28. januar 2004 17:06 Ljubljana - STA V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) bodo poskušali zmanjšati število s 1. majem odpuščenih v Tobačni Ljubljana, kolikor se bo le dalo. Sekretar Sindikata kmetijstva in živilske industrije Jovo Labanac je prepričan, da 260 zaposlenih v Tobačni zagotovo ne bo odpuščenih takoj. Priporočamo: Tema dneva: O Tobačni Ljubljana Radio Slovenija: Prispevek Jerneja Verbiča NEGATIVNA KOREKCIJA OB NIZKEM PROMETU Po daljšem obdobju rasti tečajev na Ljubljanski borzi so vsi glavni delniški indeksi danes izgubili približno pol odstotka vrednosti, med njimi najbolj SBI20, ki je izgubil 0,66 % vrednosti. BO PETROL ZAHTEVAL ODŠKODNINO? Po odločbi ustavnega sodišča glede spornih členov uredbe oblikovanja cen naftnih derivatov lahko zdaj oškodovanci od vlade zahtevajo odškodnino. V ROGAŠKI NOVO VODSTVO V ČETRTEK Nadzorni svet Steklarne Rogaška naj bi v četrtek imenoval novo vodstvo podjetja. Gospodarstvo (Zadnje novice) NOVA POSOJILA ZA PARMALAT AMAZON PRVIČ KONČUJE Z DOBIČKOM SONY Z NIŽJIM DOBIČKOM ČRNA LISTA ZA LETALSKE PREVOZNIKE MAJEM UKINITEV PROIZVODNJE V TOBAČNI SLOVENSKI TURIZEM LANI V PORASTU MARIBORSKA LIVARNA LANI USPEŠNO BLUE CHIPI NAVZDOL, ID-i NAVZGOR DECEMBRA POVPREČNA ZAMUDA 34 DNI TOSAMA POVEČUJE DOBIČEK AMAZON PRVIČ KONČUJE Z DOBIČKOM Zniževanje cen prineslo dobičke Gospodarstvo, Seattle - RTV Slo/STA Ameriško podjetje za prodajo prek spleta Amazon.com je po zaslugi dobrega zadnjega četrtletja prvič sklenilo poslovno leto z dobičkom. Amazon je v letu 2002 imel izgubo v višini 149 milijonov dolarjev, lani pa ustvaril 35,8 milijona dolarjev čistega dobička in 5,26 milijarde dolarjev prihodkov. V zadnjem četrtletju 2003 je podjetje ustvarilo 73,2 milijona dolarjev dobička, medtem ko je ta v istem obdobju leta 2002 znašal 2,7 milijona dolarjev. Uspeh v zadnjem četrtletju gre pripisati predvsem zniževanju cen, vendar naj bi prevelika naglica predvsem delničarjem bolj škodila kot koristila. SLOVENSKI TURIZEM LANI V PORASTU Akcija Slovenija poživlja Gospodarstvo, Ljubljana - RTV Slo Slovenski turizem je lani v nasprotju s svetovnim in evropskim, ki sta nazadovala, znova porasel. Slovenijo je lani po podatkih statističnega urada obiskalo 2.242.998 turistov oz. štiri odstotke več kot v letu 2002, število tujih turistov se je povečalo za pet odstotkov, domačih pa za odstotek. Rezultati so pod načrtovano letno rastjo, vendar nad gibanji v Evropi, je ocenil direktor Slovenske turistične organizacije (STO) Bojan Meden. Priporočamo: Radio Slovenija: Prispevek Jerneja Verbiča TV Slovenija: Prispevek Jelene Aščić Število turistov iz Avstrije in Italije se je lani povečalo, turistov iz Nemčije, ki je najpomembnejši slovenski turistični trg, pa je upadlo. Promocija Slovenije v EU-ju: Slovenija poživlja Napovedi Svetovne turistične organizacije, da bo desetih držav z vstopom v EU pridobilo pozitivne priložnosti zaradi ugleda in povečanja števila turistov zaradi lažjega prehoda meje, bo izkoristila tudi STO s projektom za povečanje prepoznavnosti Slovenije ob vstopu v Unijo. Gre za promocijsko akcijo, ki bo hkrati nadgradila strategijo trženja slovenskega turizma, je poudaril Meden. Za pripravo in izvedbo projekta ima STO na voljo 400 milijonov tolarjev, zaradi omejenega obsega sredstev bo tako akcija najprej stekla na največ treh ključnih trgih. Namen akcije, ki gradi na novem sloganu "Slovenija poživlja", je narediti dober prvi vtis in nadaljevati izgradnjo pozitivnega odnosa do Slovenije kot nove članice EU. Ambicije pa so tudi dolgoročne, in sicer dvigniti stopnjo zavedanja o Sloveniji in stopnjo zanimanja zanjo ter povečati povpraševanje po informacijah o Sloveniji. Na STO želijo, da bi idejo uporabile tudi ostale institucije, organi in podjetja, ki komunicirajo s tujino. Tako so se že sestali z vladnim uradom za informiranje, Gospodarsko zbornico Slovenije in Agencijo za gospodarsko promocijo in tuje investicije ter se dogovorili za usklajene nastope na ključnih dogodkih v letošnjem letu. Evropomočnik | Gospodarstvo Gospodarstvo Splošno - gospodarstvo Koliko denarja od dela proračuna EU, ki je namenjen za kmetijstvo, je namenjenega nižinskim kmetom, poljedelcem na ha pšenic, koruze? Ali Slovenija lahko poveča BDP na prebivalca do te ravni, da bi se lahko primerjala z državami EU? Ali bo tudi v EU še mogoče opravljati popoldansko obrt? Kaj se je Slovenija obvezala s podpisom Evropskega sporazuma na področjugospodarstva oz. državne regulative, predvsem pospeševanja izvoza in državne pomoči? Kaj bo vstop v EU prinesel slovenskemu gospodarstvu? Kako bo vstop Slovenije v EU vplival na slovensko gospodarstvo? Kako imajo v državah EU urejeno vlogo države in lokalnih skupnosti pri spodbujanju neposrednih tujih investicij in na kakšen način ureja to Slovenija? Kako je v Evropi poskrbljeno za varnost turistov in kako ukrepajo različne institucije, ki se tam ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo, v primerjavi z Republiko Slovenijo? Kako v EU spodbujajo tuje neposredne investicije? Kakšni bodo načini povezovanja v slovenskem gospodarstvu zaradi nastopa na tržišču v Evropski uniji, ko bo Slovenija članica EU? Kakšnim spremembam bo izpostavljeno slovensko gospodarstvo po vstopu v EU? Katera dejavnost ima v Sloveniji konkurenčno prednost v okviru EU? Katere gospodarske panoge bodo najbolj prizadete? Zakaj je imela RS leta 1992 11% presežka v trgovinski menjavi z EU (pred prepredpristopnimi pogajanji z EU), v letu 1996 (zadnji uradno merljivi podatki) pa 1,6 milijarde DEM primanjkljaja v menjavi z EU? Energetika Zakaj kljub nasprotovanju članic EU nuklearna elektrarna v Krškem še obratuje? Podjetja Ali bo slovenska vlada zaščitila podjetja, ki jih bo vstop v EU najbolj prizadel? Ali imajo po podpisu pridružitvenega sporazuma slovenska podjetja možnost kandidirati za posle na razpisih v državah EU in obratno: ali lahko podjetja iz držav EU kandidirajo na razpisih, objavljenih v Sloveniji? Ali so majhna podjetja v nevarnosti, da bi jih večja korporacija oz. tuje družbe prevzele? Kaj bo po vstopu v EU s podjetji, ki imajo monopol? Kako bo vključevanje Slovenije v EU vplivalo na mala podjetja? Kako ima EU urejeno področje zavarovanja izvoznih kreditov? Kako in na kakšen način bodo zaščitena mala in srednja podjetja in kje bo selekcija najhujša? Kako se uvaja tehniška zakonodaja v podjetja v skladu z EU direktivami novega pristopa? Kakšna bo prihodnost poslovanja špediterskih podjetij v Sloveniji po vstopu v EU? Zakaj tuji vlagatelji (predvsem iz EU) tako malo vlagajo v slovenska podjetja? Vpliv članstva na gospodarstvo Ali bo slovenska vlada zaščitila podjetja, ki jih bo vstop v EU najbolj prizadel? Kaj bo vstop v EU prinesel slovenskemu gospodarstvu? Kaj pomeni vključitev Slovenije v EU za papirno industrijo? Kaj pomeni vključitev v EU za mala podjetja in podjetnike z največ 15 zaposlenimi in z letnim bruto prihodkom 60 milijonov SIT? Kaj se obeta slovenskemu turizmu po vstopu v EU ter katere so naše prednosti in slabosti v tej gospodarski panogi? Kaj vstop v EU pomeni za našo tekstilno industrijo? Kako bo članstvo v Evropski uniji vplivalo na domača podjetja? Kako bo vstop Slovenije v EU vplival na slovensko gospodarstvo? Kako se določa tečaj tolar/evro? Kakšen bo vpliv članstva Slovenije v EU na podjetja, ki drugače ne poslujejo z Evropo in nimajo stika z njo? Kakšne so perspektive v razvoju težke industrije? Kakšni bodo načini povezovanja v slovenskem gospodarstvu zaradi nastopa na tržišču v Evropski uniji, ko bo Slovenija članica EU? Kakšno je stališče slovenske industrije do vključevanja v EU? Vprašanje Kako bo članstvo v Evropski uniji vplivalo na domača podjetja? Odgovor Urad za makroekonomske analize in razvoj je pripravil simulacijo posledic približevanja Slovenije Evropski uniji, iz katere izhaja, da naj bi bili makroekonomski učinki približevanja Slovenije EU relativno ugodni za slovensko gospodarstvo. Največje koristi bodo imela podjetja, ki že sedaj izvažajo na zahtevne zahodne trge in ki so že sedaj izpostavljena močni mednarodni konkurenci. Z večjimi problemi pa se bodo soočila podjetja, ki so bolj usmerjena na domači trg, to so tudi sektorji, ki so deležni večje domače zaščite (na primer kmetijstvo, prehrambna industrija, gradbeništvo, transport, zavarovalništvo in tako dalje). Vendar bodo, gledano na splošno, tudi ta podjetja deležna ugodnih učinkov, saj jih bo povečanje konkurenčnosti poslovanja prisililo, da se bodo preobrazila in prilagodila novim razmeram. Vpliv članstva na gospodarstvo Vprašanje Kako bo vstop Slovenije v EU vplival na slovensko gospodarstvo? Odgovor Slovenskemu gospodarstvu bo vstop v EU prinesel pomembne koristi, predvsem zaradi bistveno večjega trga in s tem boljše izkoriščenosti produkcijskih faktorjev. V okviru prestrukturiranja gospodarskega sistema Slovenije je vstop v EU zelo pomemben, saj pospešuje ključne gospodarske reforme (predvsem liberalizacijo in privatizacijo v finančnem in energetskem sektorju ter konsolidacijo privatiziranih podjetij v predelovalni dejavnosti). Največje priložnosti ob vstopu v EU lahko pričakujejo predvsem v sektorjih, ki so že sedaj izvozno usmerjeni in imajo nizko stopnjo začšitenosti. To so predvsem: kovinsko-predelovalna industrija, elektroindustrija, telekomunikacijska in transportna industrija itd. Večje težave bi lahko nastale v nekaterih sektorjih, ki še uživajo razmeroma visoko zaščito, to so predvsem kmetijstvo in živilskopredelovalna industrija. Carinska zaščita se še nadalje zmanjšuje, po vstopu v EU pa bodo trgovinski tokovi potekali povsem prosto. Z vidika usklajenosti tehničnih predpisov in standardov kot elementa prostega pretoka blaga so podjetja dobro pripravljena, saj morajo izvozniki na enotni trg EU že sedaj upoštevati tehnične predpise in standarde. Za izboljšanje konkurenčnih sposobnosti slovenskih podjetij se izvajajo ukrepi na področju investiranja v znanje, spodbujanja inovativnosti in razvoja tehnologij, spodbujanja konkurenčnosti, podjetništva. Podjetja pa se tudi že danes vključujejo v programe EU kot npr. 6. okvirni program, večletni program za podjetja in podjetništvo. Vpliv članstva na gospodarstvo Vprašanje Kako se določa tečaj tolar/evro? Odgovor Tečajna politika Banke Slovenije temelji na uravnavanem drsečem tečaju tolarja do drugih valut. V sistemu uravnavanja drsečega tečaja tolarja Banka Slovenija intervenira na deviznem trgu le v okviru možnosti, ki jih dopuščajo razmere na denarnem trgu. Tečaj tolar - evro se tako oblikuje glede na razmere na deviznem trgu. Banka Slovenije opravi izračun vrednosti tečaja tolar - evro vsak dan in ga objavi v svoji tečajni listi. Prav tako je do konca leta 2001 še vedno objavljala tudi tečaje nacionalnih valut držav članic EU, ki so uvedle evro. Banka Slovenije izračunava tečaj evro - tolar z uporabo fiksnega menjalnega razmerja med evrom in nacionalnimi valutami enajstih držav članic EU. Vpliv članstva na gospodarstvo Vprašanje Kakšen bo vpliv članstva Slovenije v EU na podjetja, ki drugače ne poslujejo z Evropo in nimajo stika z njo? Odgovor Vključitev Slovenije v EU bo imela za posledico povečanje konkurence na domačem trgu. Podjetjem, ki ne poslujejo z EU in ki nimajo stika z njo, se bo položaj relativno poslabšal, v kolikor se ne bodo prestrukturirala in prilagodila novim razmeram poslovanja. Vse večja globalizacija poslovanja sili podjetja, da se prilagajajo novim razmeram, vpliv multinacionalnih podjetij na poslovanje na domačem trgu postaja vse večji. Podjetja, ki so usmerjena izključno na slovenski trg, se bodo po vključitvi v EU soočala tudi z manjšo zaščito s strani slovenske države. Upoštevati je potrebno tudi, da je slovenski trg majhen in da bodo morala podjetja, če bodo želela preživeti na dolgi rok, uravnotežiti strukturo prodaje na tuje trge in na domači trg v času do članstva v EU. Evropomočnik | Gospodarstvo | Vpliv članstva na gospodarstvo Vpliv članstva na gospodarstvo Vprašanje Kakšne so perspektive v razvoju težke industrije? Odgovor Vlada je novembra 2000 sprejela Program prestrukturiranja jeklarstva, ki temelji na metodologiji Evropske komisije. Program vsebuje poslovno prestrukturiranje jeklarskih družb Acroni Jesenice, Metal Ravne in Inexa Štore, poslovno prestrukturiranje preostalih družb poslovnega jedra Slovenskih železarn d.d., finančno prestrukturiranje poslovnega sistema, vključno s prevzemom preteklih finančnih obvez Slovenskih železarn d.d. s strani države (decembra 2001 je bil sprejet Zakon o prevzemu obveznosti Slovenskih železarn d.d.), lastninjenje aktivnih odvisnih družb Slovenskih železarn d.d. in likvidacijo neaktivnih družb. Septembra 2001 je bil sprejet poseben vladni program prodaje lastniških deležev države v Slovenskih železarnah d.d.. Celoten proces privatizacije Slovenskih železarn d.d. bo predvidoma končan do konca leta 2003. Izvajanje programa prestrukturiranja jeklarstva je bilo pozitivno ocenjeno na Pododboru za industrijo, trgovino in turizem pri Evropski komisiji januarja 2002. Izvor Ministrstvo za gospodarstvo Vpliv članstva na gospodarstvo Vprašanje Kakšni bodo načini povezovanja v slovenskem gospodarstvu zaradi nastopa na tržišču v Evropski uniji, ko bo Slovenija članica EU? Odgovor V letu 1999 je Slovenija začela izvajati proaktivno industrijsko politiko in v okviru le-te je previdela tudi ukrepe za spodbuditev povezovanja med podjetji z namenom doseganja večje konkurenčnosti podjetij na svetovnih trgih. Tako je v letu 2000 Ministrstvo za gospodarstvo začelo z izvedbo pilotnega projekta grozdov oz. clustrov. V začetku se je spodbujalo predvsem povezovanje podjetij pri različnih projektih, pri čemer so se v treh panogah pokazale možnosti za oblikovanje grozdov (avtomobilski, transportno-logistični, orodjarski). Namen tovrstnega povezovanja slovenskih podjetij je predvsem hitrejša rast obsega poslovanja ter večja prepoznavnost in konkurenčne sposobnosti na svetovnem tržišču. To se dosega s specializacijo in povezovanjem, skupnim tehnološkim razvojem ter razvojem novih proizvodov in storitev. Koncept razvoja grozdov je pomemben iz dveh vidikov. Na eni strani omogoča sodelujočim podjetjem premagati omejitve v obsegu in v virih za razvoj znanja in konkurenčni nastop na mednarodnih trgih, na drugi strani pa zagotavlja sinergijske učinke v okolju in pospešen gospodarski razvoj države oziroma regij. Vir: Ministrstvo za gospodarstvo Vpliv članstva na gospodarstvo Vprašanje Kakšno je stališče slovenske industrije do vključevanja v EU? Odgovor Struktura slovenske predelovalne dejavnosti je zelo podobna strukturi evropske predelovalne dejavnosti, če primerjamo ustvarjanje bruto dodane vrednosti. Slovenska podjetja po tem kazalniku sicer trikratno zaostajajo za evropskimi podjetji, a so strukturno gledano panoge, ki ustvarijo največ bruto dodane vrednosti v Sloveniji primerljive s panogami v EU. Na podlagi raziskav Gospodarske zbornice Slovenije je razvidno, da menedžerji slovenske industrije z optimizmom gledajo na vključevanje Slovenije v EU, čeprav se podjetja že sedaj soočajo s konkurenčnimi pritiski, ki pa jih na drugi strani silijo v stalne izboljšave tehnoloških postopkov in procesov, inovacije, itd. z namenom doseganja večje produktivnosti in konkurenčnosti, po vstopu pa se bo ta pritisk še okrepil. Evropomočnik | Gospodarstvo | Vpliv članstva na gospodarstvo Vpliv članstva na gospodarstvo Vprašanje Kaj vstop v EU pomeni za našo tekstilno industrijo? Odgovor Za slovensko tekstilno in oblačilno industrijo, ki spada med delovnointenzivne panoge, je značilna nizka dodana vrednost in slaba konkurenčnost v primerjavi s to panogo znotraj EU. Zaradi navedenih dejstev je slovenska vlada v letu 1999 sprejela Program prilagajanja slovenske tekstilne in oblačilne industrije pogojem notranjega trga za obdobje 2000-2003. Tako naj bi zagotovili podporo podjetjem te panogi in jim olajšali prilagajanje pogojem notranjega trga EU. Program se bo iztekel z letom 2003. Poglavitne usmeritve razvojnih ukrepov programa se nanašajo na tri ključna področja, in sicer na področje trženja (v smislu krepitve notranje sposobnosti podjetja za uspešen razvoj in uveljavitev blagovnih znamk ter konkurenčen nastop na mednarodnih trgih), na področje tehnološke prenove (s poudarkom na povečanju investicijskih vlaganj v tehnološke izboljšave in uvajanje novih investicij) ter na področje modernizacije dela in kadrovske prenove (podpora projektom fleksibilnih oblik dela in organizacije ter zviševanje izobrazbene ravni in usposobljenosti vseh zaposlenih). Program prilagajanja tako podjetja že spodbuja k intenzivnejšemu izvajanju razvojnih in investicijskih aktivnosti, ki so nujno potrebna za pripravo podjetji na še povečano konkurenco, ki jih čaka pri vstopu v EU. Prednost bodo imela podjetja, ki bodo sposobna proizvajati specializirane izdelke za izbrane ciljne skupine kupcev, ki bodo temeljili na prihodnosti, tehnološki prilagojenosti in bodo vodilni v svoji tržni niši. Poleg visoko tehnološke usposobljenosti ter moderne tehnološke opremljenosti bo za podjetja zelo pomembna tudi notranja organizacija, katere značilnost bo morala biti maksimalna učinkovitost celotnega podjetja, čim krajši odzivni čas in kakovostne prodajne aktivnosti s fleksibilno proizvodnjo, ki bo sposobna zagotavljati najvišjo kakovost. Vir: Ministrstvo za gospodarstvo Vpliv članstva na gospodarstvo Vprašanje Kaj bo vstop v EU prinesel slovenskemu gospodarstvu? Odgovor Vstop v EU bo prinesel slovenskemu gospodarstvu pomembne koristi, višjo rast in standard, predvsem zaradi bistveno večjega trga in s tem boljše izkoriščenosti produkcijskih faktorjev. Ocenjujemo, da je v okviru prestrukturiranja gospodarskega sistema Slovenije vstop v EU zelo pomemben, saj daje pospeške ključnim gospodarskim reformam (predvsem liberalizaciji in privatizaciji). Največje priložnosti ob vstopu v EU pričakujemo predvsem v sektorjih, ki so že sedaj izvozno usmerjeni in imajo nizko stopnjo zaščitenosti. To so predvsem: kovinsko-predelovalna industrija, strojništvo in oprema, elektro-industrija, telekomunikacijska in transportna oprema, gradbeništvo, trgovina ter finančne storitve. Večje težave pričakujemo v nekaterih sektorjih, ki še uživajo relativno visoko zaščito. To so predvsem kmetijstvo in gozdarstvo, premog, prehrana, pijača, tobak, celuloza, papir, karton, kemijska industrija. Obstaja pa še skupina panog, kjer bodo učinki odvisni predvsem od deviznega tečaja in politike javnega financiranja, to so: železarstvo, tekstilna industrija, usnjarstvo in obutvena industrija. Kar zadeva izvozno industrijo - te je veliko - je praktično že v EU. Carinske zaščite doma so padle, v RS imamo enake konkurenčne pogoje z vidika carin, kot če bi bili v EU. Z vidika usklajenih tehničnih predpisov in standardov kot elementa prostega pretoka blaga smo tudi v veliki meri pripravljeni. Na tem področju malih podjetij, ki niso izvozniki ali pa niso vključeni v dobaviteljske verige izvoznikov, bo verjetno potrebnega še nekaj usposabljanja. V glavnem pa se pripravljajo in tudi že izvajajo različni ukrepi povečevanja konkurenčne sposobnosti skozi programe PHARE in druge. V planu so razvojne spodbude za grozde ( angl. CLUSTER), tehnološki razvoj... spodbude na regionalnem nivoju in čezmejno sodelovanje, pričakovanja za vključitev v 6. okvirni program. Zaradi navedenega je Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Eurochambres, ob podpori PHARE in Slovenskim gospodarskim in raziskovalnim združenjem v Bruslju v okviru t.i Business Support Programme v tem mesecu pričela izvajati široko anketo, ki bo podala odgovore na vprašanja seznanjenosti podjetij z zakonodajo EU, o usklajenosti poslovanja podjetij z zakonodajo EU in o odnosu podjetij do lobiranja v Bruslju. Ministrstvo za gospodarstvo Vpliv članstva na gospodarstvo Vprašanje Kaj pomeni vključitev Slovenije v EU za papirno industrijo? Odgovor Pri oceni vključitve slovenske papirne industrije v EU moramo poudariti, da je ta industrija že v veliki meri v rokah tujega kapitala (Vevče, ICEC Videm, Količevo), kar pomeni, da se mnogo hitreje prestrukturira in povečuje konkurenčno sposobnost s pomočjo tujega kapitala, kot je to značilno za druga podjetja v Sloveniji. Preko matičnih trgovskih mrež, ki jih imajo tujci, ki so njihovi lastniki, ta podjetja mnogo hitreje plasirajo proizvode na tuje trge, uvajajo tuje standarde v proizvodnjo, itd. Poleg tega poslujejo pozitivno in z usmeritvijo izključno na domači trg ne morejo iskati svoje poslovne priložnosti. Vključitev Slovenije v EU tem podjetjem ne bo prinesla večjih težav. Drugi del papirne industrije (predvsem Paloma, Radeče Papir), ki je še v domačih rokah in je v lasti Slovenske razvojne družbe, je v drugačnem položaju. Sanacija v tem delu industrije je zahtevnejša in poteka počasi, ker ta podjetja še nimajo pravega lastnika in investitorja. Podjetja le izjemoma poslujejo pozitivno, sanira jih država, s čimer predvsem ohranja delovna mesta. Vključitev v EU bi tem podjetjem lahko povzročila težave, če njihova sanacija do vstopa ne bo končana. Ministrstvo za gospodarstvo Vpliv članstva na gospodarstvo Vprašanje Kaj pomeni vključitev v EU za mala podjetja in podjetnike z največ 15 zaposlenimi in z letnim bruto prihodkom 60 milijonov SIT? Odgovor Ob vključitvi v EU bodo prav mala podjetja, ki so v slovenskem prostoru pomemben dejavnik razvoja gospodarstva in predstavljajo velik zaposlitveni potencial, najbolj izpostavljena ostri konkurenci. Potrebna bo dobra priprava na povečano konkurenčnost na slovenskem trgu, tako s strani države kot tudi podjetnikov. S strani Ministrstva za gospodarstvo bodo glavni cilji strategije razvoja usmerjeni na: - izpopolnitev zakonodaje, ki se nanaša na malo gospodarstvo; - financiranje razvoja malega gospodarstva (ugodnejša posojila Sklada za razvoj malega gospodarstva, subvencioniranje dodiplomskega študija, usposabljanja ljudi iz enot malega gospodarstva, ... ); - krepitev informiranja, svetovalnega usposabljanja med enotami malega gospodarstva (enotna informacijska mreža); - uvajanje dodatnih finančnih instrumentov za podporo malemu gospodarstvu (garancijski skladi, mednarodni programi za skupna vlaganja v mešana podjetja, rizični kapital) ter - razvoj infrastrukturnih projektov in usmerjeno načrtovanje razvoja prostorskih lokacij. Vsi ti cilji so usmerjeni k izboljševanju okolja za nastajanje, rast in delovanje malih podjetij. Ministrstvo za gospodarstvo bo preko programov podpornih institucij (podporne institucije: regionalni podjetniški centri - RPC, lokalni podjetniški centri - LPC, tehnološki parki, Obrtna zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje podjetnikov Slovenije) in njihove finančne pomoči zagotavljalo dodatna sredstva za podporo internacionalizaciji malega gospodarstva, spodbujalo povezovanje malega gospodarstva v mednarodne trge in ustanavljanje podjetniških grozdov. Pomembno bo spodbujanje podjetništva med posebnimi ciljnimi skupinami - zapostavljene regije in podeželska območja, mladi podjetniki in ženske podjetnice. Vstop v EU bo prinesel tudi poenostavitev administrativnih postopkov za začetek poslovanja - registracijo dejavnosti. V okviru internacionalizacije strategij se bo razvijala informacijske služba, pospeševalo se bo sodelovanje z mrežami za iskanje poslovnih partnerjev in navezovanje neposrednih stikov med podjetniki. Dodatni podatki: - Slovenija sodeluje v 3. VEČLETNEM PROGRAMU ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA 1997-2000, ki kot horizontalni program urejuje področje malega gospodarstva v EU. Slovenija se je opredelila za vključevanje v vse ponujene možnosti, ki jih program nudi. - Izpopolnitev zakonodaje za vstop v EU, ki se nanaša na malo gospodarstvo vključuje medsebojno usklajevanje resornih ministrstev, in sicer: - fiskalna politika; - politika zaposlovanja; - finančna disciplina; - dostop do finančnih virov in - upravni postopki. Ministrstvo za gospodarstvo Evropomočnik | Gospodarstvo | Vpliv članstva na gospodarstvo Vpliv članstva na gospodarstvo Vprašanje Kaj se obeta slovenskemu turizmu po vstopu v EU ter katere so naše prednosti in slabosti v tej gospodarski panogi? Odgovor Turizem je ena izmed razvojnih priložnosti Slovenije in velja za eno najperspektivnejših vej slovenskega gospodarstva. Položaj slovenskega turizma bi lahko opisali s štirimi temeljnimi podatki: - predstavlja okoli desetino BDP (po ekonomskih učinkih), - zaposluje okoli desetino vseh zaposlenih, - predstavlja desetino slovenskega izvoza blaga in storitev ter - prispeva okoli desetino deviznega priliva v okviru tekočega dela plačilne bilance. Turistična industrija povezuje številne gospodarske dejavnosti, zato ima enega največjih proizvodnih panožnih muliplikatorjev in pomembno pospešuje regionalni razvoj, povečuje ekonomsko vrednost naravne in kulturne dediščine ter omogoča povečanje družbene blaginje. Za slovenski turizem predstavljajo države članice EU že danes najpomembnejše tržišče, saj predstavljajo turisti iz tega trga 75% celotnega turističnega obiska iz tujine. Pričakujemo, da se bo z vstopom Slovenije v EU povečalo tudi število turistov iz teh držav, saj bo takrat Slovenija del skupnega trga. Naše članstvo v Evropski uniji pa bo ugodno vplivalo tudi na prepoznavnost in promocijo Slovenije v svetu. Slovenska zakonodaja na področju turizma je v celoti usklajena z vsebino direktiv EU, ki se nanašajo na turizem, turistična potovanja in prost pretok storitev. V obdobju prilagajanja našega pravnega reda s pravnim redom EU je bil v letu 1998 sprejet Zakon o pospeševanju turizma, ki vključuje tudi vsebino direktiv, ki se nanašajo na turistična potovanja in varstvo potrošnikov. Pri tem gre predvsem za zagotovitev večje kakovosti storitev turističnih agencij in turističnih vodnikov na podlagi izdaje licenc za opravljanje dejavnosti ter za zavarovanje turistov v primeru nesolventnosti organizatorja potovanj. Ostale zahteve EU, ki se nanašajo tudi na turizem, so zajete v Zakonu o varstvu potrošnikov in v predpisih s področja transporta. Povečanje konkurence, ki jo lahko pričakujemo kot posledico prostega trga (prostega pretoka kapitala, storitev in oseb), je za domače ponudnike lahko stimulativna, saj spodbuja nove investicije in rast kakovosti turističnih storitev. Zavedamo se, da je za zagotavljanje konkurenčne uspešnosti slovenskega turizma potrebno vlagati predvsem v zagotavljanje višje stopnje kakovosti, doseganje višje stopnje dodane vrednosti in razvoj človeških virov ter pospeševati inovativnost, investicije, tehnološki razvoj in spodbujati razvoj pestre turistične ponudbe. Na slovenski turizem bo ugodno vplivala tudi uvedba evra kot plačilnega sredstva v Sloveniji, saj bodo cene blaga in storitev izražene in primerljive v enotni evropski valuti. Prednosti v tej gospodarski panogi: Slovenija je ekonomsko razvita in politično stabilna dežela, ki zagotavlja vse oblike varnosti za tuje in domače goste. Ima ugodno prometno in geografsko lega z bližino osrednjih emitivnih evropskih trgov. Med prednostmi so predvsem pestrost in privlačnost naravnega okolja, bogata naravna in kulturna dediščina, razvoj sonaravnega turizma, lahka dostopnost in koncentracija različne ponudbe na relativno majhnem prostoru ter relativna majhnost turističnih centrov, kar omogoča individualno ponudbo namesto množičnega turizma. Slabosti v tej panogi: Slabosti, ki jih z določenimi vladnimi ukrepi in spodbudami skušamo odpraviti, so razpršenost in nepovezanost turistične ponudbe, premajhna atraktivnost proizvodov oziroma storitev ter neustrezna struktura in nezadosten obseg nastanitvenih kapacitet, posebno v razvitih turističnih krajih. Izboljšati je potrebno prometno in turistično infrastrukturo in dostopnost turistinih območij ter nivo kakovosti storitev glede na pričakovanja gostov. Ugotavljamo tudi premajhno identiteto tipičnih, razpoznavnih turističnih storitev, finančno in menedžersko šibkost večjih turističnih organizacij, premajhno podjetniško usmerjenost in inovativnost. Eno izmed slabosti predstavlja tudi relativno slabo razpoznavna identiteta države in njena javna podoba v evropskem prostoru. V letu 2002 je bila sprejeta Strategija slovenskega turizma 2002 – 2006, v kateri smo si zastavili odpravo omenjenih slabosti in kot glavni strateški cilj opredelili povečanje globalne konkurenčnosti slovenskega turizma in obsega turističnih dejavnosti. Veliko pozornost posvečamo partnerskemu sodelovanju javnega in zasebnega sektorja, sodobnemu marketinškemu pristopu in razvoju človeških virov v turizmu. Na osnovi novega strateškega dokumenta smo pripravili ustrezne ukrepe, ki bodo spodbudili povečanje konkurenčnosti podjetniškega sektorja v turizmu, povezovanje različnih turističnih ponudnikov, razvoj skupne turistične infrastrukture in integralnih turističnih proizvodov ter razvoj integralnega turistično-informacijskega sistema, kar bo vplivalo na večjo konkurenčno uspešnost slovenskega turizma v mednarodnem prostoru. Ministrstvo za gospodarstvo Vprašanje Koliko denarja od dela proračuna EU, ki je namenjen za kmetijstvo, je namenjenega nižinskim kmetom, poljedelcem na ha pšenic, koruze? Odgovor Na podlagi uredbe Council Regulation (EC) No establishing a support system for producers of certain arable crops mora vsaka država članica oblikovati regionalizacijski načrt in utemeljiti kriterije za določanje proizvodnih regij in njihovega donosa. V načrtih regionalizacije lahko države članice vključijo različne pridelke na namakanih in nenamakanih površinah. Na podlagi Commision regulation (EC) No of 22 October 1999 laying down detailed rules for the application of Council Regulation (EC) No establishing a support system for producers of certain arable crops, kjer so določeni referenčni pridelki po posameznih državah članicah. Referenčni pridelki se ugotavljajo znotraj posameznih regij oziroma v posameznih državah članicah in temeljijo na povprečnih pridelkih v letih od 1986 do leta 1990. Povprečen referenčni pridelek v državah EU znaša 4,6 t/ha, po državah članicah pa je precej različen in je na Nizozemskem, 6,66 t/ha (najvišji), na Finskem pa 2,82 t/ha (najnižji). Tabela: Neposredna plačila po posameznih poljščinah v državah članicah EU v letu 2001. Neposredna plačila- EUR/t: Žita Oljnice Stročnice Praha V letu 1999 so iz skupnega kmetijskega proračuna v višini EUR namenili za podpore pridelovanju poljščin Od tega so za žita namenili EUR, za oljnice EUR, za stročnice EUR, za druge poljščine EUR in za površine, ki so v prahi EUR. Ministrsrvo za kmetijstvo Vprašanje Ali Slovenija lahko poveča BDP na prebivalca do te ravni, da bi se lahko primerjala z državami EU? Odgovor Mednarodno primerljivi kazalci razvitosti kažejo, da Slovenija zmanjšuje zaostanek za razvitimi. V letu 2000 je dosegla 71% (Eurostat) povprečnega bruto domačega proizvoda na prebivalca po kupni moči v EU, v letu 1995 je ta odstotek znašal 65%. S 16,619 ameriških dolarjev bruto domačega proizvoda na prebivalca po kupni moči v letu 2000 (IMD) je Slovenija najbolj razvita med kandidatkami za vstop v EU (z izjemo Cipra, ki je leta 2000 dosegel 82% povprečja EU) in se je po gospodarski razvitosti približala najmanj razvitima članicama EU (Grčiji in Portugalski). Ministrstvo za gospodarstvo Odgovor V praksi oz. v pogovornem jeziku se še vedno pogosto uporabljata izraza “popoldanski s. p.” in “popoldanska obrt”, kar pa ni pravilno, saj z uveljavitvijo Zakona o gospodarskih dru`bah to ne velja več. Samostojni podjetnik posameznik (s.p.) je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, pri čemer ni razlike, ali ste redno zaposleni ali pa se ukvarjate izključno z opravljanjem dejavnosti. Razlika je le v plačevanju prispevkov za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj v primeru redne zaposlitve, plačujete v zvezi z opravljanjem dejavnosti le določen pavšal, če pa se ukvarjate izključno z opravljanjem določene dejavnosti, iz tega naslova plačujete že omenjene prispevke. Pogoji, ki so predpisani za pridobitev statusa samostojnega podjetnika, so v vseh primerih enaki: priglasitev na pristojni izpostavi Davčne uprave (po sedežu) in pridobitev dovoljenj, če so za opravljanje posamezne dejavnosti izrecno predpisana (npr. obrtno dovoljenje za obrtne dejavnosti, odločba upravne enote za opravljanje gostinske dejavnosti ipd.). Navedeno v konkretnem primeru pomeni, da ni nobene omejitve ali ovire za pridobitev statusa samostojnega podjetnika. Obvezna je priglasitev pri pristojnem davčnem uradu, od vrste dejavnosti, pa je odvisno, če je pred začetkom opravljanja dejavnosti treba pridobiti še kakšno posebno dovoljenje, odločbo, soglasje ali podobno. V skladu z Evropskim sporazumom o pridružitvi je, v primeru, da bi utegnilo vplivati na trgovinsko menjavo med Skupnostjo in Slovenijo nezdružljiva tudi vsaka državna pomoč, ki izkrivlja ali grozi, da bo izkrivila konkurenco z dajanjem prednosti določenim podjetjem ali določenim izdelkom. Promocija izvoza spada pod regulativo Pravila minimalnih zahtev. Gre za pomoči podjetjem, za katere velja: - plafon za pomoč posameznemu podjetju znaša 100.000 evrov v obdobju treh let; to je znesek, do katerega ni potrebno predhodno soglasje Komisije za dodelitev pomoči, - plafon se nanaša na celotno državno pomoč, ki jo pokriva Pravilo minimalnih zahtev in ne vpliva na možnost prejemnika, da pridobi druge oblike pomoči pod pogoji, ki jih potrdi komisija, - plafon se nanaša na vse pomoči, ne glede na njihovo obliko in cilj, z izjemo izvoznih pomoči, ki so izločene iz Pravila minimalnih zahtev. Izvozna pomoč je pri tem kakršnakoli pomoč, ki je neposredno vezana na obseg izvoza, na ustanovitev in delovanje distribucijskih povezav ali na trenutne izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo. Ne vključuje pomoči, ki se nanaša na stroške udeležbe na sejmih, študij ali svetovalnih storitev, ki so potrebne za uvedbo novega ali obstoječega proizvoda na nov trg. V skladu s tem promocijskih aktivnosti ne spadajo pod oblike izvoznih pomoči in jih komisija ne omejuje, vendar pričakuje, da ima Slovenija ustrezen pregled nad vsemi državnimi pomoči, ki ne presegajo zneska 100.000 evrov na podjetje v obdobju treh let. Republika Slovenija se je s podpisom Evropskega sporazuma o pridružitvi zavezala, da bo v času do vstopa v EU področje dodeljevanja državnih pomoči prilagodila pravilom, ki veljajo v EU in s tem zagotovila transparentnost na tem področju. Na osnovi tega so bili v začetku leta 2000 sprejeti naslednji predpisi: - Zakon o nadzoru državnih pomoči - Pravilnik o pripravi letnega poročila o državnih pomočeh - Uredba o vsebini in postopku posredovanja podatkov za predhodni in naknadni nadzor nad državnimi pomočmi - Uredba o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči Komisija za nadzor nad državnimi pomočmi, ki je bila osnovana na osnovi Zakona o nadzoru državnih pomoči, spremlja, nadzira in obravnava posamezne primere dodeljevanja državnih pomoči. Ker se je Republika Slovenija s sporazumom zavezala, da bo poročala o državnih pomočeh EU, sta bili pripravljeni že dve letni poročili in sicer za leti 1998 in 1999. 65. člen določa, če bi utegnilo vplivati na trgovinsko menjavo med Skupnostjo in Slovenijo, je s pravilnim izvajanjem Sporazuma nezdružljiva vsaka državna pomoč, ki izkrivlja ali grozi, da bo izkrivila konkurenco z dajanjem prednosti določenim podjetjem ali določenim izdelkom za posebne sektorje, ki so zajeti v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo veljajo pravila navedena v Protokolu 2 k Sporazumu. Državne pomoči jeklarstvu se izjemoma lahko dajejo za prestrukturiranje pet let po začetku veljavnosti Sporazuma pod določenimi pogoji (preživetje, se zmanjšujejo, zmanjšanje zmogljivosti). Ministrstvo za okolje in prostor Slovenskemu gospodarstvu bo vstop v EU prinesel pomembne koristi, predvsem zaradi bistveno večjega trga in s tem boljše izkoriščenosti produkcijskih faktorjev. V okviru prestrukturiranja gospodarskega sistema Slovenije je vstop v EU zelo pomemben, saj pospešuje ključne gospodarske reforme (predvsem liberalizacijo in privatizacijo v finančnem in energetskem sektorju ter konsolidacijo privatiziranih podjetij v predelovalni dejavnosti). Največje priložnosti ob vstopu v EU lahko pričakujejo predvsem v sektorjih, ki so že sedaj izvozno usmerjeni in imajo nizko stopnjo začšitenosti. To so predvsem: kovinsko-predelovalna industrija, elektroindustrija, telekomunikacijska in transportna industrija itd. Večje težave bi lahko nastale v nekaterih sektorjih, ki še uživajo razmeroma visoko zaščito, to so predvsem kmetijstvo in živilskopredelovalna industrija. Carinska zaščita se še nadalje zmanjšuje, po vstopu v EU pa bodo trgovinski tokovi potekali povsem prosto. Z vidika usklajenosti tehničnih predpisov in standardov kot elementa prostega pretoka blaga so podjetja dobro pripravljena, saj morajo izvozniki na enotni trg EU že sedaj upoštevati tehnične predpise in standarde. Za izboljšanje konkurenčnih sposobnosti slovenskih podjetij se izvajajo ukrepi na področju investiranja v znanje, spodbujanja inovativnosti in razvoja tehnologij, spodbujanja konkurenčnosti, podjetništva. Podjetja pa se tudi že danes vključujejo v programe EU kot npr. 6. okvirni program, večletni program za podjetja in podjetništvo. Ministrstvo za gospodarstvo Spodbujanje tujih neposrednih investicij urejuje oz. izvaja vsaka država članica EU posebej. Privabljanje tujih investicij je konkurenčna tekma med državami in regijami, saj gre za mobilne projekte transnacionalnih podjetij, ki iščejo najbolj ugodno lokacijo za svoj projekt. Pri tem potencialne lokacije ocenjujejo po različnih kriterijih, kot so na primer: - stroški poslovanja: del. sile, nepremičnin, energije, transporta - delovna sila: razpoložljivost, usposobljenost; - velikost lokalnega trga oz. dostop do trgov (izvozno usmerjene investicije); - dostop do naravnih virov oziroma inputov; - spodbude: davčne, finančne in druge s strani države gostiteljice; - prijazno poslovno okolje: enostavni, hitri, pregledni administrativni postopki; zakonodaja itd. Države ustanovijo agencije (na državnem in regionalnem nivoju, običajno tudi z izpostavami v tujini - na ciljnih trgih - po državah različno), ki se načrtno ukvarjajo s spodujanjem tujizh neposrednih investicij, katerih osnovne naloge so: trženje države kot lokacije za tovrstn investicije, storitve za tuje investicije, generiranje projektov. V Sloveniji to področje pokriva Agencija RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije, ki je organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo. Agencija deluje od maja 1995. Ima 13 zaposlenih, tesno sodeluje z lokalnimi skupnostmi in regionalnimi razvojnimi agencijami, svoje mreže v tujini nimamo, ampak se poslužujemo mreže diplomarno-konzularnih predstavništev RS v tujini. Spodbujanje tujih neposrednih investicij (TNI) urejuje oz. izvaja vsaka država posebej. Privabljanje tujih investicij je konkurenčna tekma med državami / regijami, saj gre za mobilne projekte transnacionalnih podjetij, ki iščejo najbolj ugodno lokacijo za svoj projekt. Pri tem potencialne lokacije ocenjujejo po različnih kriterijih, kot so npr.: - stroški poslovanja: del. sile, nepremičnin, energije, transporta i.p.; - delovna sila: razpoložljivost, usposobljenost; - velikost lokalnega trga oz. dostop do trgov (izvozno usmerjene investicije); - dostop do naravnih virov / inputov; - spodbude: davčne, finančne in druge s strani države gostiteljice; - prijazno poslovno okolje: enostavni, hitri, pregledni administrativni postopki; zakonodaja itd. Države ustanovijo agencije (na državnem in regionalnem nivoju, običajno tudi z izpostavami v tujini - na ciljnih trgih - po državah različno), ki se načrtno ukvarjajo s spodbujanjem TNI, katerih osnovne naloge so: trženje države kot lokacije za TNI, storitve na tuje investicije, generiranje projektov TNI. V Sloveniji to področje pokriva Agencija RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije, ki je organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo. Agencija deluje od maja 1995. Ima 13 zaposlenih, tesno sodeluje z lokalnimi skupnostmi in regionalnimi razvojnimi agencijami, svoje mreže v tujini nimamo, ampak se poslužujemo mreže diplomarno-konzularnih predstavništev RS v tujini. Vprašanje Kakšni bodo načini povezovanja v slovenskem gospodarstvu zaradi nastopa na tržišču v Evropski uniji, ko bo Slovenija članica EU? Odgovor V letu 1999 je Slovenija začela izvajati proaktivno industrijsko politiko in v okviru le-te je previdela tudi ukrepe za spodbuditev povezovanja med podjetji z namenom doseganja večje konkurenčnosti podjetij na svetovnih trgih. Tako je v letu 2000 Ministrstvo za gospodarstvo začelo z izvedbo pilotnega projekta grozdov oz. clustrov. V začetku se je spodbujalo predvsem povezovanje podjetij pri različnih projektih, pri čemer so se v treh panogah pokazale možnosti za oblikovanje grozdov (avtomobilski, transportno-logistični, orodjarski). Namen tovrstnega povezovanja slovenskih podjetij je predvsem hitrejša rast obsega poslovanja ter večja prepoznavnost in konkurenčne sposobnosti na svetovnem tržišču. To se dosega s specializacijo in povezovanjem, skupnim tehnološkim razvojem ter razvojem novih proizvodov in storitev. Koncept razvoja grozdov je pomemben iz dveh vidikov. Na eni strani omogoča sodelujočim podjetjem premagati omejitve v obsegu in v virih za razvoj znanja in konkurenčni nastop na mednarodnih trgih, na drugi strani pa zagotavlja sinergijske učinke v okolju in pospešen gospodarski razvoj države oziroma regij. Vir: Ministrstvo za gospodarstvo Struktura slovenske predelovalne dejavnosti je takšna, da za nobeno industrijsko panogo ne moremo trditi, da bi lahko imela posebno konkurenčno prednost v okviru EU, ker nimamo panoge, ki bi bila izjemno tehnološko ali tržno v prednosti pred ostalimi panogami, ali ki bi bila specializirana za izrazito tržno nišo. Vse panoge po bruto dodani vrednosti zaostajajo za evropskimi. Lahko pa govorimo o splošni prednosti slovenske predelovalne industrije pred predelovalno industrijo v drugih tranzicijskih državah (CEFTA), ki se kaže v večji, že dolgoletni izvozni usmerjenosti in v višji konkurenčni sposobnosti in v tradicionalnem partnerstvu s tujimi evropskimi podjetji. Ta prednost je izrazita v kemijski in farmacevtski industriji, pa tudi v proizvodnji električnih strojev in naprav, ter v živilsko-predelovalni industriji. Glede na to, da je večina podjetij v predelovalni dejavnosti že zaključila lastninjenje in je zato v privatni lasti, ni pričakovati neposrednih posegov države v poslovanje podjetij, ki bodo soočena z mednarodno konkurenco. Vlada bo skušala predvsem zagotavljati stabilne makroekonomske razmere doma ter z ukrepi, skladnimi s prakso v Evropski uniji, oblikovati take razmere gospodarjenja, ki bodo pozitivno vplivale na povečevanje konkurenčnosti slovenskih podjetij. Tako bo na eni strani zagotavljala sistemske pogoje, to je ustrezno stopnjo konkurence in izvajala različne oblike sistemske deregulacije in reregulacije (ustrezna davčna politika, tehnični predpisi in tako dalje) in na drugi strani izvajala 'mehke' oz. horizontalne ukrepe. Spodbujala bo podjetniška vlaganja v raziskave in razvoj, internacionalizacijo podjetij in nove investicije, uvajanje strategij za povečevanje produktivnosti, povezovanje podjetij in razvoj grozdov, promovirala bo podjetništvo in poskrbela za razvoj podpornega okolja, spodbujala nastajanje in razvoj malih in srednjih podjetij (Program spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti). V letu 2002 je Vlada sprejela Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. Iz proračunskih sredstev bo nudila pomoč podjetjem, ki bodo v skladu z zakonom predstavljala gospodarske družbe v težavah oziroma bo nudila pomoč podjetjem v procesu prestrukturiranja. Oblike državnih pomoči po zakonu so: krediti, subvencije, subvencije obrestnih mer, poroštva, kapitalske naložbe, odlog pri plačilu davkov in prispevkov. Vključitev Slovenije v EU bo prinesla nove zahteve, hkrati pa se bodo odprle tudi nove možnosti za vključitev slovenskih podjetnikov na trge EU in možnost koriščenja evropske pomoči, namenjene podjetnikom. V času vključevanja pa so predvsem pomembni ukrepi za spodbujane nastajanja in rasti malih in srednjih podjetij v Sloveniji. V zadnjih desetih letih je Slovenija dosegla pomembno strukturno spremembo v smislu premika zaposlenih iz velikih industrijskih podjetij v nova mala in srednja podjetja, predvsem v storitvenem sektorju. Število podjetij na 1000 prebivalcev se približuje povprečju EU, v malih in srednjih podjetjih je zaposlenih že več kot 65 odstotkov zaposlenih. Kljub tem pozitivnim premikom v segmentu mikro in malih podjetij, ki je še posebej ranljiv v procesu prilagajanja notranjemu trgu EU, Slovenija na nekaterih pomembnih področjih še vedno zaostaja za državami EU, predvsem v dodani vrednosti na zaposlenega (17.000 evrov v slovenskih malih in srednjih podjetjih, 65.000 evrov v malih in srednjih podjetjih na območju EU). Velika razlika je tudi pri prihodkih iz poslovanja na podjetje, ki je tudi eden od kazalcev povprečne velikosti podjetja. Razmerje za mala in srednja podjetja je 600.000 evrov (EU) proti 300.000 evrov (Slovenija). Zaznati je tudi pomanjkanje hitro rastočih podjetij, mala podjetja še niso dovolj usmerjena na svetovni trg, podjetniška aktivnost se geografsko koncentrira na razvitejših območjih, med malimi podjetji je premalo povezovanja, premalo je organiziranega tveganega kapitala za financiranje večjih projektov in zlasti primanjkuje ustreznih finančnih virov za spodbujanje nastajanja in hitrejše rasti predvsem malih, inovativnih podjetij. Zaradi navedenih razlogov mora država izoblikovati instrumente, ki bodo spodbujali hitrejše nastajanje in rast malih podjetij.oo