Pored centralne baze podataka, Poslovni Forum tvrtkama i obrtnicima pruža i druge usluge:

 ● trgovačko posredovanje na domačem i inozemnom tržištu
 ● konzalting u području investicija, te izrada predinvesticijskih i investicijskih studija i njihova ocjena
 ● izrada Internet prezentacija
 ● pružanje savjeta o vrsti i konfiguraciji računalne opreme i pripadajuće programske podrške i analiziranje potreba i problema korisnika i davanje odgovarajućega rješenja
 ● razvoj, izradu, pribavljanje i dokumentiranje programske podrške po narudžbi korisnika
 ● pisanje programa prema uputama i potrebama korisnika
 ● obradu podataka uz uporabu programa korisnika ili vlastitog programa usluge unosa podataka
 ● razvoj baze podataka: povezivanje podataka iz različitih izvora
 ● pohranjivanje podataka: pripremu slogova za prihvat informacija u zadanom obliku
 ● dostupnost baze podataka: pružanje podataka u traženom formatu izravnim pretraživanjem ili pristupom (računalnim upravljanjem) svakome ili određenim korisnicima, razvrstanih po zahtjevu
 ● održavanje i popravak uredskih i knjigovodstvenih strojeva te računalnih sustava
 ● ispitivanje mogućnosti tržišta, prihvatljivost i upoznavanje proizvoda i kupovnih navika potrošača radi promicanja prodaje i razvoja novih proizvoda, uključujući statističku analizu rezultata
 ● ispitivanje javnoga mnijenja o političkim, ekonomskim i društvenim pitanjima i statistička analiza
 ● davanje savjeta, usmjeravanje i operativnu pomoć poduzećima i javnim službama
 ● savjete i pomoć poduzećima i javnim službama u vezi s planiranjem, organizacijom, efikasnošću i kontrolom, upravljačke informacije itd.
 ● arbitraža i usuglašavanje između uprave i radnika
 ● kreiranje i provođenje promidžbenih djelatnosti
 ● kreiranje i postavljanje reklama na otvorenom prostoru npr. oglasnih ploča, panoa, priopćenja, izloga, izložbenih dvorana, oslikavanje automobila, autobusa, itd.
 ● oglašavanje preko medija tj. prodaja vremena i prostora za razno medijsko oglašavanje
 ● raspačavanje ili odašiljanje oglasnoga materijala ili uzoraka
 ● zakup i davanje prostora za oglašavanje
 ● izradu fotografija za komercijalne svrhe i za građanstvo
 ● adresiranje, ulaganje, pečaćenje i slanje poštom omotnica i promidžbenog materijala,
 ● sastavljanje adresara za slanje poštom itd.
 ● naplata računa, ocjena kreditne sposobnosti pojedinaca i tvrtki ili njihovoga poslovanja
 ● poslovno posredništvo tj. dogovaranje kupnje ili prodaje manjih ili srednjih poduzeća, kancelarija, ordinacija i sl.
 ● modno dizajniranje tkanina, odjeće, obuće, nakita, namještaja i drugih proizvoda
 ● organiziranje sajmova, izložaba i kongresa
 ● agencijsko posredovanje u korist pojedinaca za dobivanje angažmana (zaposlenja) u filmskoj, kazališnoj predstavi ili drugoj zabavnoj ili sportskoj atrakciji, te plasiranje igara, knjiga, umjetničkih djela, fotografija itd

Opširnije informacije...

00000000Nemčija in Španija že odločile za omejitev dostopa za delo državljanom pristopnic, Danska delo novincem omogoča le preko določbe minimalne zahtevane plače zanje, medtem ko so Irska, Velika Britanija, Švedska, Grčija in Nizozemska napovedale, da bo njihov trg za novinke odprt. Dogovor iz pristopnih pogajanj sedanjim državam članicam Evropske unije namreč omogoča, da državam pristopnicam s prehodnim obdobjem, ki lahko traja največ sedem let, omejijo dostop do trga delovne sile. Omejitvam bodo podvrženi državljani vseh držav pristopnic, razen Cipra in Malte. 16. januar ZNANI KANDIDATI ZA SODNIKA SODIŠČA EVROPSKIH SKUPNOSTI Pravosodno ministrstvo je včeraj potrdilo, da so se na razpis za delovno mesto za sodnika Sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu prijavili sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice Boštjan M. Zupančič, nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek ter dekan ljubljanske pravne fakultete Marko Ilešič. Za sodnika na Sodišču prve stopnje se je poleg Ilešiča prijavil še Jure Marn s fakultete za strojništvo v Mariboru. Za nacionalnega predstavnika v uradu Eurojust, ki koordinira delovanje sodnih oblasti držav članic, sta se prijavili vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar ter višja državna tožilka Malči Gabrijelčič, za mesto ad hoc sodnika za varstvo osebnih podatkov v skupnem nadzornem telesu pa se je prijavil pravni strokovnjak Rok Lampe z evropskega centra za etnične, regionalne in sociološke študije mariborske univerze. Skupina izbranih kandidatov naj bi bila znana do konca februarja, vsi izbrani kandidati pa bodo funkcije začeli opravljati z dnem, ko bo Slovenija postala članica Evropske unije, predvidoma 1. maja 2004. (STA) 16. januar DOSLEJ V SLOVENŠČINO PREVEDENIH 94,4 ODSTOTKA SEKUNDARNIH PRAVNIH AKTOV EU Vlada se je na včerajšnji seji seznanila z informacijo o projektu priprave slovenske različice sekundarnih pravnih aktov Evropske unije. Na zadnji dan lanskega leta je bilo od skupno 80.983 strani uradnega lista EU prevedenih 76.450 strani veljavnih sekundarnih pravnih aktov EU, kar predstavlja 94,4 odstotka vseh aktov, katerih slovensko različico je porebno še pripraviti. Na isti dan je bilo strokovno pregledanih 65.245 strani veljavnih sekundarnih pravnih aktov EU oziroma 80,57 odstotka vseh aktov, pravno pregledanih pa je 65,50 odstotka vseh aktov. Vlada si je v okviru projekta priprave slovenske različice pravnih aktov EU novembra lani zastavila cilj, da do konca leta opravi strokovno redakcijo prevodov sekundarnih pravnih aktov EU po obstoječem seznamu iz vseh področij pravnega reda EU, razen področja zunanjih odnosov, ter bistveno poveča obseg pravne redakcije. Zastavljeni cilj je skoraj v celoti dosežen, so sporočili s službe vlade za evropske zadeve . Priprava nacionalnih različic sekundarnih pravnih aktov EU v uradnih jezikih držav pristopnic še vedno poteka na podlagi seznama, ki ga je za vsako področje pravnega reda EU pripravila pravna služba Evropske komisije. (STA) 15. januar KEZ PODPRL PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PRISTOPNE POGODBE Komisija državnega zbora za evropske zadeve je na včerajšnji seji soglasno potrdila predlog zakona o ratifikaciji pristopne pogodbe k Evropski uniji in državnemu zboru predlagala, naj ga sprejme. Pristopno pogodbo so sedanje članice povezave z desetimi novinkami podpisale 16. aprila lani v Atenah, dokument pa določa pogoje vstopa slednjih v EU. Pristopno pogodbo so med sedanjimi članicami povezave doslej ratificirale Avstrija, Danska, Finska, Irska, Nemčija, Španija in Velika Britanija, v Belgiji, Franciji in na Portugalskem pa proces ratifikaciji še teče. Od prihodnjih članic pa so pristopno pogodbo ratificirale že vse, razen Slovenije in Estonije. (STA) 15. januar AHERN: USTAVA ZA IRSKO PREDSEDSTVO EU "NAJVIŠJA PRIORITETA" Irska, ki je 1. januarja letos prevzela polletno predsedovanje Evropski uniji, je včeraj tudi uradno predstavila prednostne naloge, ki se jim bo povezava pod njenim vodstvom posvetila v prihodnjih šestih mesecih. Prioritete Dublina je poslancem Evropskega parlamenta v Strasbourgu razgrnil irski premier Bertie Ahern, ki je poudaril, da bo "najvišja prioriteta" ustavna pogodba. Čeprav je najvišja, pa pogodba ni edina prednostna naloga irskega predsedstva EU. "Širitev EU iz 15 na 25 držav članic je za predsedstvo izjemnega pomena, hkrati pa je tudi velik privilegij, da bo do nje prišlo ravno v tem obdobju," je poudaril Ahern. Sicer pa predsedstvo želi dati še nov zagon izvajanju lizbonske strategije in oblikovanju skupnega prostora varnosti, svobode in pravičnosti, na zunanjepolitičnem področju pa bo vztrajalo na učinkovitem multilateralizmu, je med drugim še dejal Ahern, ki je kot posebna izziva predsedstva izpostavil še začetek pogajanj o prihodnji finančni perspektivi EU ter dogovarjanje o novem predsedniku Evropske komisije. (STA) 15. januar BITRIMULTI - USPOSABLJANJA ZA MLADINSKE DELAVCE IN DELAVKE BiTriMulti je mednarodno usposabljanje, ki je namenjeno razvoju mladinskih izmenjav med mladinskimi organizacijami sodelujočih držav. Letos bo BiTriMulti potekalo v Torinu v Italiji med 31. marcem in 4. aprilom. Na usposabljanju bo sodelovalo 30 mladinskih delavcev iz Irske, Švedske, Nemčije, Italije in Slovenije. Usposabljanje je namenjeno mladinskim delavcem, ki želijo poglobiti svoje znanje o mladinskih izmenjavah, spoznati druge kulture in razumeti drugačnosti, izmenjati znanja in izkušnje, se seznaniti z metodami dela pri načrtovanju projektov in metodami mladinskega dela ter razviti projekte v okviru programa Mladina. Rok za prijavo je 15. februar 2004. 15. januar EU: ZA RAZVOJ PODEŽELJA SLOVENIJI OD 2004 DO 2006 281,6 MILIJONA EVROV Slovenija bo iz proračuna Evropske unije v obdobju takoj po vstopu v povezavo, to je od 1. maja 2004 do konca leta 2006, za razvoj podeželja dobila skupaj 281,6 milijona evrov po tekočih cenah, je določila Evropska komisija. V prvem letu svojega članstva bo Slovenija dobila 84,7 milijona evrov, v drugem 94,4 milijona evrov, v tretjem pa 102,5 milijona evrov. (STA) domov kazalo e-pošta Aktualno | 2002 Arhiv 2003 2002 2001 2000 1999 1998 Aktualne teme Evronovice Konvencija o prihodnosti EU O Konvenciji Slovenski Forum o prihodnosti Evrope Konvencija mladih Aktualno 31. december 1. JANUARJA 2003 PREDSEDOVANJE EU PREVZEMA GRČIJA S 1. januarjem 2003 predsedovanje Evropski uniji za pol leta prevzema Grčija. Na čelo povezave država, ki je članica EU od leta 1981, stopa četrtič, krmilo pa v roke prevzema od Danske. S tem pa tudi osrednjo prednostno nalogo, to je odgovornost za izvedbo največje širitve v zgodovini unije skladno z na najvišji ravni zastavljenim časovnim načrtom, ki za april predvideva podpis pristopne pogodbe z desetimi novimi članicami, tudi Slovenijo, nato pa bo petnajsterici in prihodnjim članicam za ratifikacijo pogodbe na voljo leto dni, kar naj bi omogočilo vstop novih držav v povezavo 1. maja 2004. 30. december POGODBA IZ NICE BO STOPILA V VELJAVO 1. FEBRUARJA 2003 Čeprav je bilo načrtovano, da bo Pogodba iz Nice, ki v širitvenem protokolu skupne evropske institucije Unije pripravlja na prihod novih članic, uveljavljena s 1. januarjem 2003, s čimer bi EU izpolnila svojo zavezo, da bo z začetkom prihodnjega leta polno pripravljena na prihod novink, temu ni tako. Pogodba, katere potrditev je zaradi nezadovoljstva irskih volilcev kar nekaj časa visela v zraku, po vseh zapletih v veljavo stopa 1. februarja 2003. 30. december PRVI ROJSTNI DAN EVRA 1. januarja 2003 bo skupna evropska valuta evro praznovala prvo obletnico. Pred dobrim letom dni se je namreč začela ena izmed največjih logističnih operacij v zgodovini EU - zamenjava nacionalnih valut z evropskimi bankovci in kovanci -, ki je na presenečenje vseh potekla brez zapletov, prebivalci držav članic evroobmočja pa so lahko že od 1. januarja 2002 v vseh dvanajstih državah plačevali s skupno evropsko valuto. 29. december USKLAJENOST S PRAVNIM REDOM EU ŠE NI 100% Slovenija je pristopanje k EU ves čas gradila na predpostavki, da bo s 1. januarjem 2003 notranje polno pripravljena na članstvo, kar pomeni polno usklajenost s pravnim redom EU. Vendar pa o 100-odstotni usklajenosti ni moč govoriti. Od vseh predpisov, ki jih je treba za vstop v EU sprejeti, jih je bilo do decembra letos sprejetih 72 odstotkov. Na službi vlade za evropske zadeve (SVEZ) sicer opozarjajo, da ne gre za večje zamude. Potrebni temeljni sistemski zakoni so namreč sprejeti, tako da Slovenijo čakajo le še manjše prilagoditve, sicer pa je večina preostalega dela vezana na čas tik pred vstopom v EU. 24. december DECEMBRA REKORDNO VISOKA PODPORA VSTOPU SLOVENIJE V EU Na referendumu za vstop Slovenije v Evropsko unijo bi 66,4 odstotka anketirancev glasovalo za vključitev v to povezavo, kar je za 5,2 odstotka več kot novembra, je pokazal decembrski Politbarometer, javnomnenjska raziskava Centra za raziskovanje javnega mnenja pri ljubljanski fakulteti za družbene vede. Proti bi glasovalo 19,9 odstotka vprašanih oziroma tri odstotke manj kot novembra, neopredeljenih pa je 13,7 odstotka. 23. december KANDIDATKE BI LAHKO IZBOLJŠALE SVOJO FINANČNO POZICIJO Deset kandidatk za članstvo v Evropski uniji v letu 2004 bi si lahko minuli teden v sklepu pogajanj o članstvu v EU v Koebenhavnu izborilo boljši finančni položaj in tako bistveno zmanjšalo tveganje, da postanejo neto plačnice v skupni evropski proračun, kažejo rezultati analize vrha v Koebenhavnu, ki jo je izvedel dunajski Inštitut za mednarodne primerjalne gospodarske analize (WIIW). Kot ugotavlja WIIW, neto prilivi iz Bruslja v nacionalne proračune namreč kljub vsemu ostajajo zelo nizki. Sicer pa bo z vstopom desetih novih držav v Unijo najbolj prizadeto kmetijstvo, še kaže analiza. Strokovnjaki WIIW ugotavljajo, da bo v prvih letih po širitvi povezave v nove članice odteklo med 7,4 milijarde in 11 milijardami evrov. Dejanska vsota bo seveda odvisna od uspešnosti v Bruslju prijavljenih projektov. Celo po najbolj optimističnem scenariju pa ta vsota ne bo višja od 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda vseh novih članic. Delež bo po posameznih državah zelo različen: občutno višji naj bi bil v baltskih državah, precej nižji pa v Sloveniji in na Češkem posledica zmanjšanega realnega kmetijskega dohodka (za 5,9 odstotka) ter nadaljnjega zmanjševanja obsega kmetijskega dela (za 2,9 odstotka). 20. december NOVINARSKA KONFERENCA REGIONALNE RAZVOJNE AGENCIJE CELJE Predstavljeno bo uresničevanje pilotne dejavnosti z naslovom Aktiviranje zaposlitvenih potencialov na lokalni ravni, ki je namenjena pripravi na Evropske strukturne sklade. RRA Celje, Cesta v Trnovlje 7, Celje, ob 11. uri 20. december SPREJET PRORAČUN EU ZA LETO 2003 Evropski parlament je včeraj sprejel proračun Evropske unije za leto 2003. Proračun je zadnji pred širitvijo Unije in proračunsko disciplino povezuje z jasno določenimi prednostnimi nalogami, zlasti s pripravami na širitev, za katero je predvidenih 1,98 odstotka vseh sredstev. Kot opozarja komisija, je proračun za naslednje leto predvidel tudi denar za institucionalne priprave Unije na širitev z desetimi novimi članicami predvidoma 1. maja leta 2004. Tako naj bi komisija zaposlila 500 novih kadrov, svet EU pa naj bi v pripravah na širitev pridobil 236 novih delovnih mest. Večji del bo odpadel na prevajalske usluge, saj se bo število uradnih jezikov v razširjeni Uniji s sedanjih enajst povečalo na dvajset. 19. december POLITIKA KONKURENČNOSTI IN ŠIRITEV EU V Ljubljani se je včeraj začel dvodnevni mednarodni seminar z naslovom Politika konkurenčnosti in izzivi širitve, ki sta ga skupaj pripravila Evropska komisija in Evropski center za novinarstvo iz Maastrichta. Glavna tema bo razvoj učinkovite politike konkurenčnosti v EU. 18. december KORUPCIJA V DRŽAVAH KANDIDATKAH RESEN PROBLEM V Centru Evropa v Ljubljani so včeraj pripravili okroglo mizo Inštituta za odprto družbo, na kateri je potekala predstavitev poročila o korupciji in protikorupcijskih politikah v državah kandidatkah za vstop v Evropsko unijo, ki je bilo objavljeno novembra. Urednik omenjenega poročila Quentin Reed je ob tem dejal, da na obstoj korupcije kot resnega problema v državah kandidatkah opozarja Evropska komisija, njihov inštitut pa je pojav v teh državah vzel pod drobnogled še bolj poglobljeno in kritično. Po ocenah inštituta velja med kandidatkami za najbolj koruptivno Romunija, Slovenija pa poleg Estonije sodi med manj koruptivne države. 18. december POTOČNIK DOBIL PODPORO ZA MINISTRA ZA EVROPSKE ZADEVE Odbor državnega zbora za zunanje zadeve in komisija za evropske zadeve sta včeraj po skupnem zaslišanju in ločenih glasovanjih soglasno podprla Janeza Potočnika za ministra brez listnice za evropske zadeve. V zaslišanju so poslanci precej pozornosti posvetili vlogi in organizaciji službe vlade za evropske zadev v obdobju tik pred in po uradni pridobitvi članstva v Evropski uniji. 17. december PETNAJSTERICA BO ZA ŠIRITEV ODŠTELA 10,3 MILIJARDE EVROV Evropska unija bo za širitev z desetimi novimi državami v obdobju od leta 2004 do leta 2006 odštela neto 10,3 milijarde evrov je včeraj v Bruslju izjavila evropska komisarka za proračun Michaele Schreyer. NAJVIŠJA, VENDAR SE TREND IZBOLJŠUJE Evropska komisija je včeraj objavila izsledke raziskave na področju inovativnosti v državah članicah in kandidatkah za vstop v Evropsko unijo, ki so pokazali, da EU na področju inovativnosti še vedno zaostaja za ZDA in Japonsko, vendar pa se ob tem kažejo tudi vzpodbudni trendi. Zaostanek EU za obema omenjenima državama ostaja velik tudi pri poslovnih vlaganjih v raziskave in razvoj ter pri patentiranju na področju visokih tehnologij. Med državami kandidatkami so med vodilnimi na področju inovativnosti Estonija, Češka in Slovenija. 16. december DODATNA SREDSTVA EU OB MEDNARODNEM DNEVU ČLOVEKOVIH PRAVIC Evropska unija je ob nedavnem mednarodnem dnevu človekovih pravic v okviru programa Evropska pobuda za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) 42 projektom dodelila finančno pomoč v višini 28 milijonov evrov. Do konca leta naj bi Komisija podprla še nadaljnjih 74 projektov, ki jim bo dodelila 53 milijonov evrov, dodatnih 7,8 milijona evrov pa bo Unija namenila mikro projektom v petnajstih izbranih državah. 16. december OKROGLA MIZA Na okrogli mizi bo danes predstavljeno Poročilo o usbosobljenosti sodstva, ki je bilo izdano v okviru Programa spremljanja procesa pristopanja držav kandidatk v Evropsko unijo (EU Accession Monitoring Program). Center Evropa, Dalmatinova 4, Ljubljana, ob 9.30. 13. december VRH EU POTRDIL DANSKE KOMPROMISNE SVEŽNJE Voditelji Evropske unije so včeraj v uvodu v vrhunsko zasedanje v Koebenhavnu potrdili kompromisne svežnje danskega predsedstva kot podlago za sklenitev pristopnih pogajanj z desetimi državami kandidatkami za vstop EU v letu 2004. Svežnji so potrjeni v nespremenjeni obliki, kot jo je voditeljem predložilo dansko predsedstvo. Skladno z njimi naj bi EU za širitev zagotovila 40,5 milijarde evrov za obdobje od leta 2004 do izteka sedanje finančne perspektive konec leta 2006, od tega naj bi dejanska izplačila petnajsterice desetim novim članicam znašala nekaj čez 12 milijard. Sloveniji je v prvih treh letih ponujenih dobrih 200 milijonov evrov čistega dobička. 13. december PRVI KORAKI EVROPSKEGA FORUMA CIVILNE DRUŽBE V Ljubljani je včeraj prvič zasedal evropski forum civilne družbe. Namen foruma, na katerega so bili povabljeni predstavniki nevladnih organizacij, gibanj civilne družbe in posamezniki, je predvsem vzpodbuditi razpravo o vlogi civilne družbe v Sloveniji in Evropski uniji. 13. december NEVLADNE ORGANIZACIJE PRED VRHOM V KOEBENHAVNU KRITIČNO DO EU Evropske nevladne organizacije so pred vrhom Evropske unije v Koebenhavnu sprejele t.i. koebenhavnsko deklaracijo, v kateri so se izrekle proti oblikovanju evropske velesile, kar po njihovem mnenju počnejo predstavniki Konvencije o prihodnosti Evrope, kritične pa so bile tudi do odnosa članic Unije do držav kandidatk. 12. december SLOVENSKI OMBUDSMAN IMA ŠIRŠA POOBLASTILA OD EVROPSKEGA Slovenski varuh človekovih pravic ima v primerjavi z evropskim ombudsmanom precej širša pooblastila, saj se slednji ukvarja predvsem z napakami evropske administracije oziroma s transparentnostjo organov Evropske unije, medtem ko se slovenski varuh ukvarja tudi z vprašanji, ki so pomembna za pravno in socialno varnost državljanov, je na predavanju o delu in pristojnostih evropskega ombudsmana povedal namestnik slovenskega varuha človekovih pravic Jernej Rovšek. 12. december POTNIH LISTOV OB VSTOPU V EU NE BO TREBA MENJATI Ministrstvo za notranje zadeve na svoji spletni strani pojasnjuje, da ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo ne bo treba menjati ali oblikovno spreminjati potnih listov. Obrazci novih slovenskih potnih listov so namreč izdelani v skladu z mednarodnimi standardi s področja potovalnih dokumentov, pri njihovi pripravi pa so izhajali iz pravnega reda EU. 12. december V SLOVENIJI NAJVIŠJA STOPNJA PREŽIVETJA PODJETIJ Evropski statistični urad Eurostat je objavil podatke o ustvarjanju novih podjetij in preživetju obstoječih v desetih kandidatkah za članstvo v Evropski uniji v obdobju od leta 1995 do 2000. Stopnja rasti ustvarjanja novih podjetij se upočasnjuje, vendar pa so razlike med posameznimi državami precejšnje. V letu 2000 je bila omenjena stopnja v Estoniji in Latviji nad 20 odstotki, v Litvi in Sloveniji pa pod 10 odstotki. Razlike med kandidatkami so velike tudi glede na stopnjo preživetja podjetij. Od podjetij, ki so v deseterici držav delovala leta 1995, jih je leta 2001 v Litvi delovalo še 26 odstotkov, v Sloveniji pa 67 odstotkov, kar je največ med vsemi kandidatkami. 11. december EU POTRDILA NEFINANČNI DEL KOMPROMISNIH SVEŽNJEV Zunanji ministri Evropske unije so na včerajšnjem zasedanju v Bruslju potrdili kompromisne svežnje, ki jih je za sklenitev pristopnih pogajanj z desetimi kandidatkami za vstop v povezavo leta 2004 pripravilo dansko predsedstvo povezave, v njihovem nefinančnem delu. O vseh z denarjem povezanih vprašanjih pa bo odločal šele vrh petnajsterice na zasedanju 12. in 13. decembra v Koebenhavnu. S soglasjem k nefinančnim delom kompromisnih svežnjev so s strani EU potrjene predložene rešitve o vseh dvostranskih vprašanjih med kandidatkami in petnajsterico, kot so različna prehodna obdobja ali konkretne zahteve, pa tudi rešitve glede ščitenja nepremičnin. V načelu so potrjene tudi kvote in pravica do doplačevanja neposrednih Petnajsterica ima sicer možnost ščitenja nacionalnih trgov dela pred delovno silo iz novink do sedem let po njihovem vstopu v povezavo, vendar pa to ni obvezno. Za takojšnje odprtje trga dela novinkam so se odločile tudi Švedska, Nizozemska, Danska, Irska in Grčija. 11. december EU IN KANDIDATKE O TRAJNOSTNO NARAVNANEM RAZVOJU TURIZMA V EVROPI Evropa potrebuje trajnostno naravnan razvoj turistične dejavnosti, ki bo slednjo integrirala v lokalno okolje, so se na včerajšnjem prvem evropskem turističnem forumu v Bruslju strinjali razpravljalci tako iz držav članic Evropske unije kot tudi iz držav kandidatk, med njimi slovenska gospodarska ministrica v odstopu Tea Petrin. Razpravljalci so izpostavili tudi pomen enakega statističnega zajema za ocenjevanje pomena turizma za Evropo. 10. december SLOVENIJA NA VRH EU V BOJ ZA VIŠJA POVRAČILNA PLAČILA Kompromisna ponudba, ki jo Sloveniji za sklenitev pristopnih pogajanj z Evropsko unijo ponuja dansko predsedstvo povezave, še vedno ni zadostna, saj državi po vstopu v povezavo ne zagotavlja sprejemljive proračunske pozicije. "Zato nismo mogli končati pogajanj in si bomo v njihovi sklepni fazi na vrhunskem zasedanju petnajsterice konec tega tedna v Koebenhavnu prizadevali za zvišanje kompenzacijskih oziroma povračilnih plačil," je po včerajšnjem zadnjem krogu pogovorov pred vrhom v Bruslju povedal glavni pogajalec države z Evropsko unijo, zunanji minister v odstopu Dimitrij Rupel. 9. december V POGAJANJIH RESNO ODPRTO LE ŠE VPRAŠANJE POVRAČILNIH PLAČIL "V pristopnih pogajanjih se je število odprtih vprašanj skrčilo na minimum, tako da ostaja resno odprto le še vprašanje, ki je povezano z globalno neto finančno pozicijo Slovenije po vstopu v Evropsko unijo, konkretneje vprašanje višine povračilnih plačil, večina ostalih vprašanj pa je rešenih". To je v petek v Bruslju po vrsti neformalnih pogovorov z evropsko stranjo izjavil vodja slovenskih pogajalcev Janez Potočnik, a hkrati napovedal, da se bo to vprašanje lahko rešilo šele na vrhunskem zasedanju Evropske unije v Koebenhavnu konec prihodnjega tedna. 9. december V GORICI O NOVIH MOŽNOSTIH SODELOVANJA NA GORIŠKEM PO VSTOPU SLOVENIJE V EU Italijanski in slovenski raziskovalci ter predstavniki gospodarstva, kulture in družbenega ter političnega življenja so se na mednarodnem posvetu s temo Možnosti italijansko-slovenskega obmejnega prostora ob širitvi EU na Vzhod v petek v Gorici strinjali, da bo članstvo Slovenije v EU omenjenemu območju prineslo številne priložnosti, predvsem na gospodarskem področju. Kot je uvodoma dejal direktor Čedadske hranilnice Lorenzo Peližo, bo bančno in finančno povezovanje s slovenskimi bankami in finančnimi ustanovami po vstopu Slovenije v EU še veliko boljše in hitrejše, kar bo v prid in korist obema stranema. 9. december V POSTOPKU PREVZEMA PIVOVARNE UNION NI BILO KRŠITEV PRIDRUŽITVENEGA SPORAZUMA Služba vlade za evropske zadeve je v petek v Bruselj poslala odgovor Evropski komisiji glede pritožbe belgijske pivovarne Interbrew v zvezi s postopki pri kupovanju Pivovarne Union. Iz odgovora, s katerim se je v četrtek seznanila tudi vlada, izhaja, da so vsi slovenski organi ravnali ustrezno, ter da ni prišlo do kršitev evropskega sporazuma o pridružitvi. 9. december NOVE ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI SLOVENSKIH PREVAJALCEV IN TOLMAČEV V Ljubljani je v petek potekala konferenca o najemanju prevajalcev v svobodnem poklicu za Evropsko unijo. Za potrebe vseh institucij EU je cilj za stalno zaposliti 150 slovenskih prevajalcev, pri zaposlovanju svobodnih prevajalcev pa ni omejitve. EU namerava zaposliti tudi 40 tolmačev, od tega 20 za potrebe Evropske komisije in prav toliko za Evropski parlament. Ti bi bili zaposleni za stalno, poleg njih pa bo EU potrebovala še od 100 do 120 svobodnih (zunanjih) tolmačev, saj bodo evropske institucije dnevno potrebovale približno 40 tolmačev za slovenski jezik. 6. december NOVE ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI PRI EU Evropska služba za izbor kadrov je včeraj objavila javni poziv za izbor pomožnega osebja za potrebe priključevanja k EU. Razpis je namenjen vsem zainteresiranim iz držav kandidatk kot tudi držav članic EU, ki bi se bili pripravljeni za določen čas zaposliti pri institucijah EU. Gre za 500 delovnih mest, katere naj bi zasedli v letu 2003. 6. december SLOVENSKI ŠTUDENT DOBITNIK ARHIMEDOVE NAGRADE EU Včeraj so v Munchnu podelili letošnje Arhimedove nagrade, s katerimi Evropska komisija od leta 2000 nagrajuje najboljše znanstvene projekte dodiplomskih študentov. Med 25 letošnjimi nagrajenci, ki prihajajo iz Danske, Nemčije, Grčije, Madžarske, Islandije, Italije, Poljske, Romunije, Švedske in Velike Britanije, je tudi študent Mitja Pirc z Univerze v Ljubljani. Komisija z nagradami izreka priznanje znanstvenim dosežkom dodiplomskih študentov, hkrati pa želi mlade vzpodbuditi k delu na področju znanosti in raziskovanja. 5. december PODPRTJE EVROPSKEGA ČLENA Ustavna komisija je včeraj podprla tudi drugi predlog, s katerim bo državnemu zboru predlagala, naj začne ustavnorevizijski postopek za spremembo t. i. evropskega člena - oziroma 3. (prenos suverenosti), 8. (neposredna uporaba določil ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb), 47. (izročanje naših državljanov tujim državam) in 68. člena (lastninska pravica tujcev) ustave. S predlaganimi spremembami štirih členov, ki govorijo o mednarodnem povezovanju in sodelovanju, bi po zagotovilih vlade ustrezno uredili razmerje med nacionalnim ustavnim redom in evropskim pravnim redom. Čeprav se tako stroka kot tudi politika strinjajo, da je evropski člen vezan na podpis pristopne pogodbe z Evropsko unijo in kot tak torej nujno potreben, pa se še vedno porajajo številne dileme in vprašanja glede vsebine predlaganih vladnih sprememb. 5. december 50. OBLETNICA SODIŠČA EVROPSKIH SKUPNOSTI Sodišče Evropskih skupnosti s sedežem v Luxembourgu je včeraj praznovalo 50. obletnico, že v torek pa se je v tem mestu začela konferenca z naslovom Sodelovanje med Sodiščem Evropskih skupnosti in nacionalnimi sodišči, na katero so bili povabljeni predsedniki vrhovnih in ustavnih sodišč držav članic EU in držav kandidatk. Na njej je sodeloval tudi predsednik slovenskega vrhovnega sodišča Mitja Deisinger. 5. december PREDSTAVITEV DELA AGENCIJE ZA OKOLJEM Ob predstavitvi letošnjega dela Agencije za okolje je direktorica Andreja Čerček Hočevar povedala, da se je agencija letos med drugim osredotočila na implementacijo evropske zakonodaje ter pripravo strokovnih podlag za podzakonske akte z vseh področij dela agencije. S strani Evropske komisije pa je agencija celo prejela odlično oceno za administrativno usposobljenost za izvajanje okoljske zakonodaje na področju varstva zraka in varstva voda. 4. december SKUPNI PARLAMENTARNI ODBOR SLOVENIJE IN EU OPTIMISTIČEN PRED KOEBENHAVNOM Člani skupnega parlamentarnega odbora Slovenije in Evropske unije so na včerajšnjem 9. zasedanju v Ljubljani pozitivno ocenili priprave Slovenije na članstvo v povezavi in pri tem izrazili pričakovanje, da bo država pogajalski proces v skladu s časovnim načrtom uspešno sklenila prihodnji teden na vrhunskem zasedanju EU v Koebenhavnu. Poslanci so takšno pričakovanje zapisali tudi v soglasno sprejeti skupni deklaraciji, v kateri je med drugim izražena podpora Sloveniji, ki v sklepnem delu pogajanj pričakuje pošten in uravnotežen dogovor ter dodatna sredstva za varovanje svoje južne meje in prihodnje zunanje meje EU, na kateri bo veljal schengenski režim. 4. december PETERLE V BEOGRADU O SLOVENSKIH IZKUŠNJAH VSTOPANJA V EU Član predsedstva Konvencije o prihodnosti Evropske unije, slovenski poslanec Alojz Peterle, se je v torek v Beogradu udeležil mednarodne konference z naslovom Jugovzhodna Evropa in Evropska unija - priložnosti in tveganja pristopnega procesa. Na njej je govoril o slovenskih izkušnjah na poti v EU, predstavil pa je tudi delo Konvencije o prihodnosti EU. 3. december OPOZORILO OKOLJSKIH ORGANIZACIJ GLEDE KONVENCIJE O PRIHODNOSTI EVROPE Skupina okoljskih nevladnih organizacij je članom Konvencije o prihodnosti Evrope poslala pismo, v katerem jih opozarja na nekatere ključne pomanjkljivosti osnutka evropske ustave, ki ga je 28. oktobra predstavil predsednik Konvencije. V osnutku dokumenta manjka trajnostni razvoj kot eden od ciljev Unije. Zahteve po varstvu okolja morajo biti vgrajene v opredelitev in izvajanje politik in dejavnosti Unije, še posebej glede promocije trajnostnega razvoja. Poleg tega bi bilo po mnenju okoljskih organizacij v Konvencijo nujno vključiti tudi načela transparentnosti, dostopa do informacij ter posvetovanja z javnostjo in sodelovanju javnosti v postopkih odločanja. 3. december SKLEPNI DEL POGAJANJ Z EU Z VLADO V ODSTOPU V Sloveniji in v Bruslju so včeraj ocenili, da bo lahko Slovenija sklepni del pogajanj z Evropsko unijo izvedla brez problemov, čeprav jih bo po izvolitvi dosedanjega premiera Janeza Drnovška za predsednika države vodila vlada v odstopu. Takšno stališče je v prvi vrsti zavzel minister za evropske zadeve Janez Potočnik, ki je izpostavil, da se bodo pristopna pogajanja z EU končala na vrhu EU v Koebenhavnu, 12. in 13. decembra, torej pred 20. decembrom, ko naj bi se izvršila menjava predsednika. Da lahko Slovenija z vlado v odstopu v sklepnem delu pristopnih pogajanj ustrezno brani svoje interese ter na vrhunskem zasedanju v Koebenhavnu uspešno sklene pogovore z Evropsko unijo, so se strinjali tudi v Evropski komisiji. 3. december SKLENITEV POGAJANJ Z EU PRED KOEBENHAVNOM LE MALO VERJETNA Kompromisni sveženj, ki ga je dansko predsedstvo Evropske unije pripravilo kot podlago za sklenitev pristopnih pogajanj, je korak proti koncu pogovorov in število odprtih vprašanj se počasi manjša, je po včerajšnjem četrtem krogu sklepne faze pogajanj z EU ocenil vodja slovenske pogajalske ekipe Janez Potočnik. Toda kljub temu bo po njegovih besedah pogovore pred vrhunskim zasedanjem petnajsterice v Koebenhavnu 12. in 13. decembra težko skleniti. 2. december NA TRŽAŠKEM POSVETU V TRSTU O PRILOŽNOSTIH ZA FJK OB VSTOPU SLOVENIJE V EU Vstop Slovenije v Evropsko unijo ne bo prinesel velikih in negativnih sprememb glede položaja Furlanije-Julijske krajine (FJK), vprašanje pa je, če se lokalna javnost zaveda priložnosti, ki jih širitev EU ponuja temu prostoru, medtem ko je še vedno nerešeno vprašanje izgradnje modernih železniških in cestnih povezav. To je bilo med drugim sporočilo petkovega posveta na temo Slovenija na poti v EU: kako se spreminja vzhodna meja, ki ga je v Trstu priredil Center za ekonomske in družbene študije Dialoghi europei (Evropski dialogi), da bi se opravila pravilna analiza položaja. 29. november EU FINANČNO PODPRLA AI SLOVENIJE Amnesty International Slovenije je od Evropske komisije za promocijo Mednarodnega kazenskega sodišča prejela finančno podporo v višini slabih 17.000 evrov. Omenjeno podporo je organizaciji Evropska unija dodelila v okviru programa Evropska pobuda za demokracijo in človekove pravice, s katerim želi povezava okrepiti demokratični pluralizem in pravno državo ter dvigniti raven spoštovanja človekovih pravic. 29. november MEMORANDUM O SOGLASJU NA CIVILNOZAŠČITNEM PODROČJU V okviru krepitve evropskega sodelovanja na področju civilne zaščite je včeraj v Bruslju evropska komisarka za okolje Margot Wallstroem odprla prvi forum Evropske komisije o civilni zaščiti, katerega cilj je pospeševanje izmenjave informacij, dobrih praks in izkušenj, ki so povezane z naravnimi in tehnološkimi tveganji, pa tudi s terorističnimi napadi. Na otvoritveni slovesnosti je sedem držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo, med njimi tudi Slovenija, podpisalo dvostranske sporazume o soglasju na civilnozaščitnem področju, ki bodo stopili v veljavo 1. januarja 2003. 27. november SKUPNA IZJAVA PREDSEDNIKOV PARLAMENTOV Predsedniki nacionalnih parlamentov držav kandidatk za članstvo v EU in predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox so se v skupni izjavi v Bruslju zavzeli za uspešno sklenitev pristopnih pogajanj med EU in kandidatkami za vstop v letu 2004 na decembrskem vrhu v Koebenhavnu. Prefdsednik Državnega zbora Borut Pahor se je tako kot nekateri njegovi kolegi zavzel, naj opazovalci iz prihodnjih članic, ki bodo v evropske klopi sedli takoj po podpisu pristopne pogodbe aprila 2003, na plenarnih zasedanjih dobijo tudi pravico nastopiti. 27. november ZAGOTAVLJANJE PRAVIC MANJŠIN Madžarski zavod za odprto družbo (OSI) je Evropko unijo pozval k nadzoru in zagotavljanju pravic manjšin v članicah petnajsterice. Medtem ko EU od prihodnjih članic povezave zahteva zagotavljanje pravic manjšin, pa med sedanjimi članicami ni soglasja o tem, ali naj bodo etnične in verske manjšine v EU priznane ali ne, je v svojem poročilu še zapisal OSI. OSI je k bolj učinkoviti integraciji Romov pozval tudi slovensko vlado. Slednja je sicer sprejela dva programa, ki posebej izpostavljata vsa glavna področja življenja Romov v Sloveniji vključno z izobraževanjem, zaposlovanjem, stanovanjsko politiko in zdravstvenim varstvom, vendar poročilo navaja, da omenjena programa obravnavata le socialne potrebe romske skupnosti, ne pa vprašanja diskriminacije, vključevanja v javno življenje in pravice do uporabe jezika. 27. november 12. INFORMACIJSKI KOTIČEK EU Vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji, veleposlanik Erwan Fouere, je včeraj v Murski Soboti skupaj z županom mestne občine Murska Sobota Antonom Slavicem odprl že dvanajsti informacijski kotiček EU, kjer so obiskovalcem na voljo publikacije o EU, pa tudi o vključevanju Slovenije vanjo. 26. november NUJNOST PRESTRUKTURIRANJA KMETIJSTVA PRED VSTOPOM V EU Na letošnjem tradicionalnem posvetu Kmetijske svetovalne službe Slovenije na Bledu je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But v svojem govoru poudaril, da je slovensko kmetijstvo, še posebej v primerjavi z ostalimi kandidatkami za vstop v EU, že pripravljeno, pri čemer je tudi prepričan, da bo slovenska stran v pogajalskem procesu dosegla ugodne rezultate. V primerjavi z ostalimi kandidatkami je po ministrovh besedah Slovenija na področju kmetijstva naredila daleč največ (sprejeta zakonodaja, ustanovljene institucije in nadzorni sistemi), zato si bo tudi prizadevala, da brez kakšnih prehodnih obdobij takoj vstopi na notranji evropski trg. Samo tako bo namreč lahko izkoristila tržne niše, ki ji bodo omogočale preživetje na zelo konkurenčnem evropskem trgu. But je kot tržno priložnost slovenskega kmetijstva izpostavil usmerjenost v zdravo in kakovostno hrano, ki ji bodo potrošniki zaupali. Pri tem pa je seveda ključnega pomena izpolnjevanje veterinarskih in fitosanitarnih standardov. 25. november VELIKA PODJETJA DOBRO PRIPRAVLJENA Glavna ugotovitev dvodnevne Slovenske poslovne konference v Portorožu je bila, da so vodilna slovenska podjetja na nove pogoje poslovanja, ki jih bo prinesel vstop Slovenije v Evropsko unijo, dobro pripravljena. Ker so že prisotna na tamkajšnjih trgih, so z evropsko zakonodajo dobro seznanjena, saj jo morajo upoštevati že zdaj, poleg tega pa njihova proizvodnja večinoma poteka na strojih in po tehnologiji, ki se uporabljajo tudi drugod po svetu. 25. november POLITBAROMETER: PODPORA VSTOPU SLOVENIJE V EU NOVEMBRA ČEZ 60 ODSTOTKOV Zadnja javnomnenjska razisakava Politbarometer je pokazala, da bi na morebitnem referendumu o vstopu Slovenije v Evropsko unijo 61,2 odstotka vprašanih glasovalo za vključitev, proti bi jih bilo 22,9, neopredeljenih pa je 15,8 odstotka vprašanih. Med tistimi, ki bi se referenduma udeležili, bi za vstop v Unijo glasovalo kar 67,5 odstotka vprašanih, proti pa bi jih bilo 21 odstotkov. 22. november TESNEJŠE SODELOVANJE Z EU PRI CIVILNI ZAŠČITI Vlada je na včerajšnji seji sprejela memorandum o soglasju med Slovenijo in Evropsko unijo o sodelovanju države v mehanizmu za krepitev sodelovanja na področju civilne zaščite. Za izvajanje memoranduma je pristojna Uprava RS za zaščito in reševanje. 22. november KOMISIJA PREDPRISTOPNI EKONOMSKI PROGRAM OCENILA KOT REALEN Evropska komisija je v včeraj objavljeni oceni slovenskega predpristopnega ekonomskega programa, ki ga je pripravila slovenska vlada, ocenila, da ta predstavlja dosleden in verodostojen makroekonomski okvir za obdobje od 2001 do 2005. Kljub na splošno ugodni oceni programa, v katerem je vlada podrobneje predstavila ključne cilje svojih gospodarskih in razvojnih politik ter aktivnosti na področju izvajanja strukturnih reform, pa je Komisija opozorila na premalo ambiciozno zastavljeno zniževanje inflacije ter menila, da monetarna politika temu cilju ne sledi prepričljivo. 21. november EVROPSKI PARLAMENT POTRDIL ŠIRITVENO POROČILO Evropski parlament je včeraj potrdil poročilo o napredku širitvenega procesa vključno z ocenami napredka za posamezne kandidatke in s tem sklenil širitveni del plenarnega zasedanja v Strasbourgu, ki so se ga prvič udeležili tudi poslanci iz držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Ocena za Slovenijo je na splošno ugodna, v njenem končnem besedilu pa ni poziva Ljubljani, naj okrepi prizadevanja v boju proti korupciji, poneverbam in tihotapljenju drog. 21. november SLOVENIJA SE VKLJUČUJE V SISTEM IZMENJAVE PODATKOV MED ADMINISTRACIJAMI Države kandidatke za članstvo v Evropski uniji se bodo od prihodnjega leta dalje vključile v sistem EU za izmenjave podatkov med administracijami, imenovan IDA. Med njimi bo tudi Slovenija, ki je kot prva že podpisala memorandum o sodelovanju v programu, za katerega namerava komisija v prihodnjem letu nameniti 25 milijonov evrov. 21. november EVROPSKI PARLAMENT O SLOVENSKEM PRAVOSODJU Evropski parlament je Slovenijo pozval, naj nadaljuje z reformo pravosodja, tako da se bo število sodnih zaostankov zmanjšalo. Pozitivno je ocenil zaščito manjšin in etničnih skupin v državi, vendar je izpostavil pomen večje zaščite romske skupnosti, ki bi bila mogoča z zakonodajo o nediskriminaciji. Poslanci so Slovenijo še pozvali, naj izboljša svojo zakonodajo o zaščiti porabnikov ter zagotovi ustrezne administrativne strukture za zagotavljanje učinkovitega nadzorovanja trga, prav tako naj Slovenija v tem okviru okrepi tudi izvajanje inšpekcijskih služb, še posebej na področju veterine in fitosanitarnih zadev. Posebno pozornost bi morala država nameniti še izvajanju zakonodaje o preprečevanju onesnaževanja. 19. november DOLOCEN DATUM ŠIRITVE: 1. MAJ 2004 Zunanji ministri petnajsterice so se včeraj na zasedanju v Bruslju dogovorili, da bodo nove članice v EU vstopile 1. maja 2004. Za ta datum so se odločili, da bi sedanjim članicam Unije zagotovili dovolj časa za ratifikacijo pristopne pogodbe z novinkami, ki bo po načrtih podpisana 16. aprila 2003 v Atenah. 14. november NOVI FINANČNI IZRAČUNI ŠIRITVE ZA KANDIDATKE MANJ UGODNI Slovenija naj bi glede na nove izračune Evropske komisje v prvem letu članstva (leta 2004) v skupno blagajno EU prispevala 264 milijonov evrov, iz nje pa bi dobila 128 milijonov evrov, kar pomeni razliko 136 milijonov. Ker bo po izračunih Komisije država v letu 2003 prejela 45 milijonov evrov predpristopne pomoči, bi bila prvo leto članstva v primerjavi z letom prej na finančni izgubi 181 milijonov evrov. Po prvotnih izračunih naj bi Slovenija v proračun prispevala 251 milijonov evrov in jih iz njega dobila 122, ob upoštevanju izgube predpristopne pomoči pa bi razlika znašala 174 milijonov evrov. Evropska komisija je nove izračune pripravila na podlagi sklepov bruseljskega vrha, na katerem je petnajsterica sprejela dogovor o financiranju širitve. Za eno od bistvenih sprememb se je odločila pri sredstvih za strukturno pomoč, saj je sveženj 25,5 milijard evrov za deset kandidatk znižala na 23 milijard evrov. Novi izračuni na odhodkovni strani sicer upoštevajo tudi nove gospodarske napovedi. Ti izračuni pa še niso dokončni, temveč predstavljajo le novo podlago za pogajanja. 14. november KOMISIJA GOSPODARSKO RAST ZA SLOVENIJO POPRAVILA NAVZDOL Gospodarska rast v Sloveniji se je v letošnjem letu upočasnila, zato rast bruto domačega proizvoda ne bo večja od 2,6 odstotka, medtem ko bi se zaradi krepitve domačega in zunanjega povpraševanja v letu 2003 morala dvigniti na 3,6 odstotka in v letu 2004 na štiri odstotke, je za Slovenijo v včeraj objavljeni jesenski gospodarski napovedi za države kandidatke za obdobje do leta 2004 ocenila evropska komisija. Napoved za državo je v primerjavi s spomladansko napovedjo Komisija popravila navzdol: aprila letos je namreč ocenila, da bo gospodarska rast letos 3,1-odstotna, v letu 2003 pa štiriodstotna. 14. november SREDSTVA ZA 500 NOVIH URADNIKOV IZ DRŽAV KANDIDATK Evropska komisija je z oblikovanjem dopolnila k letošnjemu proračunu Evropske unije zagotovila sredstva, ki bodo v prihodnjem letu v okviru obsežnih priprav na širitev potrebna za zaposlitev 500 novih uradnikov, večinoma iz držav kandidatk za članstvo. 13. november KANDIDATKE BODO POMEMBNO PRISPEVALE K RAZVOJU EVROPSKEGA RAZISKOVALNEGA PROSTORA Države kandidatke bodo pomembno prispevale k oblikovanju in razvoju evropskega raziskovalnega prostora, saj imajo za to precej močan potencial, kot so človeški viri, na ta način pa bodo ključno prispevale tudi k uresničevanju cilja Evropske unije, da evropsko gospodarstvo do leta 2010 postane najkonkurenčnejše na svetu. To je včeraj v nastopu na temo vloge kandidatk v evropskem raziskovalnem prostoru na tridnevni otvoritveni konferenci šestega okvirnega programa Evropske unije za znanost, raziskave in razvoj v Bruslju poudarila slovenska ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok. 13. november SLOVENSKI FORUM O PRIHODNOSTI EVROPE Slovenski forum o prihodnosti Evrope, ki združuje okrog 50 predstavnikov civilne družbe ter slovenske predstavnike v evropski konvenciji o prihodnosti EU, je včeraj v Ljubljani razpravljal o ekonomski, monetarni in socialni prihodnosti Evropske unije. Govorci so med drugim spregovorili o povezanosti monetarne in fiskalne politike ter pri tem izpostavili problem neenotnega davka na dobiček. Razpravljali so tudi o paktu o stabilnosti in rasti ter o zapostavljanju socialne politike v razpravah o prihodnosti EU. 12. november NA FINSKEM O SLOVENIJI, SLOVAŠKI IN ŠIRITVI EU Regionalni informacijski center Evropske unije v Turkuju na Finskem je včeraj pripravil seminar o širitvi EU z naslovom "Ali zamenjujete Slovenijo in Slovaško?". Na seminarju je vključevanje Slovenije v EU predstavila veleposlanica Republike Slovenije na Finskem Darja Bavdaž Kuret. 12. november POTOČNIK: POGAJANJA POSTAJAJO KONKRETNA, A ŠE BREZ KONČNIH REŠITEV "Pristopna pogajanja postajajo zelo konkretna, vendar v tem trenutku niti evropska niti slovenska stran še nista v položaju sprejemati končnih rešitev," je vodja slovenskih pogajalcev z Evropsko unijo Janez Potočnik ocenil po včerajšnem drugem krogu sklepne, finančne faze pristopnih pogajanj. Pozornost pogajalcev je bila posvečena predvsem kmetijstvu in strukturnim ukrepom ter še posebej vprašanju visokih stroškov za vzpostavljanje zunanje, schengenske meje na slovenski meji s Hrvaško. 11. november EU POTRDILA IZHODIŠČA ZA POGAJANJA O KMETIJSTVU S SLOVENIJO Države članice Evropske unije so v četrtek potrdile izhodišča za pogajanja o kmetijstvu s Slovenijo, ki bodo tako služila kot ena od podlag za drugi krog sklepne faze pristopnih pogajanj. Potrjena izhodišča je petnajsterica pripravila na podlagi predloga Evropske komisije ter svojega dogovora o financiranju širitve, sprejetega na bruseljskem vrhu konec oktobra. Kot je bilo moč izvedeti iz diplomatskih virov, v izhodiščih Evropska unija Sloveniji po novem ponuja višjo kvoto za krave dojilje ter razvrstitev Posavja in Podravja v vinsko cono B. 8. november RUPEL PRI PATTNU OPOZORIL NA VPRAŠANJE FINANCIRANJA SCHENGENSKE MEJE Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je v pogovoru z evropskim komisarjem za zunanje odnose Chrisom Pattnom včeraj v Bruslju opozoril na veliko finančno obremenitev, ki jo za Slovenijo predstavlja vzpostavitev prihodnje schengenske meje na meji s Hrvaško ter izrazil pričakovanje, da bo Evropska unija projekt izdatno finančno podprla. 8. november DESET LET PROGRAMA PHARE V SLOVENIJI Program predpristopne pomoči EU Phare, iz katerega Slovenija po navedbah Evropske komisije letno v povprečju prejme 30 milijonov evrov, obeležuje deseto obletnico delovanja v Sloveniji. Skupno, od leta 1992, odkar je država upravičena do omenjene pomoči, pa je prejela že več kot 300 milijonov evrov sredstev, s katerimi je EU sofinancirala več kot 100 projektov, največ na področju okoljevarstva ter v podporo implementaciji evropske zakonodaje. 8. november EVROPSKI PARLAMENT POZVAL HRVAŠKO K UREDITVI MEJNIH VPRAŠANJ S SLOVENIJO Evropski parlament je na zasedanju v Bruslju v prvem poročilu o procesu stabilizacije in pridruževanja z državami Jugovzhodne Evrope hrvaško vlado med drugim pozval k ureditvi mejnih vprašanj s Slovenijo. Parlament je v dokumentu pozdravil korake hrvaške vlade h konkretnemu izboljšanju odnosov s sosednjimi državami, pri tem pa vztrajal pri nujnosti oblikovanja za vse strani sprejemljive rešitve glede določitve meja s Slovenijo, Srbijo in Črno goro. 6. november VSTOP NE SME OGROZITI FINANČNEGA POLOŽAJA KANDIDATK Finančni ministri kandidatk so na skupnem srečanju v torek popoldne v Bruslju opozorili svoje kolege iz petnajsterice, da vstop ne sme ogroziti prizadevanj novih članic za izpolnitev maastrichtskih kriterijev za vključitev v evroobmočje in ne sme poslabšati stanja v nacionalnih proračunih. 4. november POTRJENA STRATEGIJA ZA SKLEPNI DEL PRISTOPNIH POGAJANJ Z EU Vlada je na sredini seji podelila mandat pogajalski ekipi z EU za sklepni del pristopnih pogajanj, na katerem bodo dorečeni finančni vidiki slovenskega vstopa v Evropsko unijo. Gre za zeleno luč za nadaljevanje pogajanj po zastavljenih parametrih, katerih cilj je zagotoviti čim boljše finančne pogoje vstopa. 4. november VEČINA PREBIVALCEV EU ZADOVOLJNA S SVOJIM ŽIVLJENJEM Kar 83 odstotkov državljanov Evropske unije je na splošno precej oz. zelo zadovoljnih s svojim življenjem, je pokazala najnovejša javnomnenjska raziskava Eurobarometer, v kateri je sodelovalo 15.000 prebivalcev držav EU. Med državami članicami so s svojim življenjem najbolj zadovoljni prebivalci Luksemburga (91%) ter Švedi in Nizozemci. Med državami EU, kjer so ljudje najmanj zadovoljni s svojim življenjem, prednjačita Portugalska (65%) in Grčija (62%). 4. november PREDSAVITEV PROJEKTA PHARE Ministrica za gospodarstvo Tea Petrin bo v okviru obiska v Komendi predstavila projekt Phare: Strateške možnosti razvoja poslovnih con v Sloveniji. Občina Komenda, velika sejna soba, Glavarjeva 104, Komenda, ob 15. uri 30. oktober POGAJALSKO IZHODIŠČE ZA SLOVENIJO "Osnovno pogajalsko izhodišče, ki ga je Evropska unija ponudila Sloveniji, je razmeroma slabo, za državo nesprejemljivo, in storili bomo vse, da bomo evropsko stran prepričali v nujnost njegove spremembe," je po včerajšnjem prvem krogu sklepne faze pristopnih pogajanj s petnajsterico v Bruslju dejal vodja slovenskih pogajalcev Janez Potočnik. V okviru pogajanj se bosta strani v prihodnjih sedmih tednih intenzivno pogovarjali o finančnih pogojih slovenskega članstva v Uniji, dogovor pa predvidoma sklenili decembra letos, na vrhu EU v Koebenhavnu. Pri tem je minister poudaril, da osrednji problem ni več morebitno neto plačništvo Slovenije v evropski proračun že takoj po načrtovanem vstopu v EU leta 2004, temveč izboljšanje pogojev sodelovanja države v kmetijski in strukturno-kohezijski politiki unije. "EU je s potrditvijo načela, da nobena nova članica v prvih treh letih članstva ne sme biti v slabšem finančnem položaju kot zadnje leto pred vstopom, Sloveniji že zagotovila, da ne bo neto plačnica v proračun. Izboljšati pa želimo pogoje za kmete in regije, dobiti več sredstev za razvoj podeželja in iz strukturno-kohezijskih skladov," je še izpostavil minister Potočnik. 30. oktober 6. OKVIRNI PROGRAM EU ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ Slovenska ministrica za šolstvo in znanost Lucija Čok je včeraj v Bruslju skupaj s kolegi iz držav kandidatk za članstvo z Evropsko komisijo podpisala memorandum o pridružitvi k šestemu okvirnemu programu Evropske unije za raziskave in tehnološki razvoj, ki bo Sloveniji zagotovil polnopravno sodelovanje v tem 17,5 milijarde evrov težkem programu za obdobje od leta 2003 do leta 2006. 29. oktober NEFORMALNI SESTANEK MINISTROV ZA ZNANOST Ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok se bo danes udeležila neformalnega sestanka ministrov za znanost držav kandidatk s komisarjem za raziskave Evropske komisije Philippom Busquinom. Na sestanku bodo obravnavali potek priprav na sodelovanje držav kandidatk pri vzpostavljanju skupnega evropskega raziskovalnega prostora in sprejeli akcijski načrt za vzpodbujanje sodelovanja v novem 6. okvirnem programu znanstveno- raziskovalnega in tehnološko razvojnega programa EU za obdobje 2002-2006, ki se bo pričel izvajati 1. januarja 2003. Ministri bodo z Busquinom podpisali memorandum o soglasju za pridružitev k 6. okvirnemu programu EU za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti in k 6. okvirnemu programu Euratom za jedrske raziskave ter izobraževanje in usposabljanje, ki zagotavlja polnopravno sodelovanje držav kandidatk pri vseh aktivnostih EU. 29. oktober POSLEDICE VSTOPA ZA GOVEDOREJCE Predstavniki Združenja govedorejcev Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije ob koncu tehničnih pogajanj za vstop v EU pojasnjujejo, da so razlike med slovenskimi zahtevami za mlečne kvote in zadnjimi revidiranimi pogajalskimi izhodišči EU zelo velike. V kolikor bi bili sprejeti predlogi EU, bi to po ocenah združenja govedorejcev pomenilo pravo "katastrofo" tako za slovenske govedorejce in živilskopredelovalno industrijo kot za celotno slovensko podeželje. Pričakujejo, da bo vlada čimprej uradno objavila doslej dosežene pogajalske rezultate. 29. oktober NA MALTI REFERENDUM O ČLANSTVU Malta bo predvidoma izmed desetih kandidatk za članstvo v EU prva izvedla referendum o vstopu v Unijo. Referendum naj bi izvedli v prvih nekaj tednih leta 2003. Javnomnenjske raziskave pa kažejo, da je Malta ena izmed tistih kandidatk, kjer je podpora članstvu v EU med najnižjimi.Med kandidatkami Višegrajske skupine bo referendum kot prva najverjetneje izvedla Madžarska, kjer je podpora včlanitvi v EU med najvišjimi,. Sledil naj bi referendum na Slovaškem v maju ali juniju, nato pa še referendumi na Češkem in v baltskih državah. Ciper velja trenutno za edino izmed desetih kandidatk, kjer referendum o članstvo v EU najbrž prihodnje leto ne bo izveden. 28. oktober VRH EU UTRL POT USPEŠNI SKLENITVI PRISTOPNIH POGAJANJ Voditelji Evropske unije so na vrhunskem zasedanju v Bruslju naredili velik korak k uspešni sklenitvi pristopnih pogajanj s kandidatkami za članstvo skladno z načrti do konca letošnjega leta, na decembrskem vrhu v Koebenhavnu. Določili so krog desetih držav kandidatk za članstvo, ki naj bi v povezavo stopile leta 2004, obenem pa sprejeli dogovor o financiranju širitve, ki bo petnajsterici služil za izhodišče v sklepni fazi pogovorov s kandidatkami. 28. oktober SLOVENIJA DOBILA ZAKON O VOLITVAH EVROPSKIH POSLANCEV Državni zbor je v petek sprejel zakon o volitvah v Evropski parlament. Slovenija bo s članstvom v Evropski uniji dobila tudi pravico do zastopstva v evropskih institucijah. To vprašanje ureja pogodba iz Nice, ki predvideva, do bo v Evropskem parlamentu, edini instituciji EU z neposredno izvoljenimi člani, sedelo sedem poslancev iz Slovenije. Država se je tako uskladila z evropskim pravnim redom, saj zakon omogoča izvedbo volitev v Evropski parlament leta 2004, ko naj bi država postala članica EU, in s tem vključitev v institucionalno strukturo EU. 28. oktober SLOVENIJA IN EU PODPISALI SEDEM FINANČNIH MEMORANDUMOV Minister za evropske zadeve Janez Potočnik in veleposlanik Evropske unije v Sloveniji Erwan Fouere sta v petek podpisala pet finančnih memorandumov programa predpristopne pomoči Phare in dva finančna memoranduma programa predpristopne pomoči ISPA v skupni vrednosti 22,5 milijona evrov. 23. oktober JAVNOST EU PODPIRA ŠIRITEV Po zadnji raziskavi Evrobarometra kar 50 odstotkov prebivalcev EU podpira širitev. Raziskava je bila izvedena med 16 000 prebivalci v 15 državah članicah in je prikazala izrazito nenaklonjenost širitvi med Francozi. Najbolj podpirajo širitev Danci (67%) in za njimi Grki (68%). Dve tretjini vprašanih je še menila, da bo ena izmed posledic širitev tudi dvig kriminala, predvsem tihotapljenje z mamili. 23. oktober 554,5 MILIJONOV EVROV POMOČI V OKVIRU PROGRAMA SAPARD Evropska komisija je včeraj v okviru programa SAPARD, ki je kot finančna pomoč v predpristopnem obdobju namenjen kmetijstvu in razvoju podeželja, kandidatkam odobrila 554,5 milijonov evrov. Med posameznimi kandidatkami je najnižji znesek 6,8 milijona evrov Komisija odobrila Sloveniji. Posebna določila se nanašajo tudi na hitro pomoč v primeru naravnih katastrof. 22. oktober MILIJON IZMENJANIH ŠTUDENTOV V PROGRAMU ERASMUS V izobraževalnem programu Evropske unije Erasmus se je na območju 30 držav, v katerih program poteka, od leta 1987, ko je bil Erasmus ustanovljen, izmenjalo že milijon študentov. Tudi med slovenskimi študenti zanimanje za študentske izmenjave v okviru programa raste, saj je leta 1999, ko se je v Erasmus vključila tudi Slovenija, v tujino odšlo 171 študentov, leta 2001 pa že 364. Skupno pa je doslej v omenjenem programu sodelovalo 767 slovenskih študentov, na tuje pa je odšlo tudi 182 profesorjev. 22. oktober BUT IN RODRIGUEZ POSKUŠALA ZBLIŽATI STALIŠČA GLEDE ODPRTIH VPRAŠANJ PRI KMETIJSTVU Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But je v ponedeljek na kratkem obisku gostil generalnega direktorja Generalnega direktorata za kmetijstvo pri Evropski komisiji Jose Manuela Silvo Rodrigueza, s katerim sta se pogovarjala o še odprtih vprašanjih pri pogajanjih Slovenije z EU na področju kmetijstva. Kot je dejal But, so tudi po tem srečanju pred slovenskimi pogajalci še precej težka pogajanja, saj vsi rezultati še niso optimalni. Ministra pa veseli, da imata strani skupno izhodišče, da se dohodki kmetov po vstopu ne smejo zmanjšati. Tukaj Slovenija tudi išče svoj glavni argument za pravico doplačila neposrednih plačil do evropske ravni. 21. oktober IRCI POTRDILI POGODBO IZ NICE Uradni izidi sobotnega referenduma o ratifikaciji pogodbe iz Nice na Irskem so pokazali, da je pogodbo podprlo 62,89 odstotka volilcev, proti jih je bilo 37,11 odstotka, volilna udeležba pa je bila 49,47-odstotna. Takoj po objavi uradnih rezultatov je Irce nagovoril premier Bertie Ahern, ki je poudaril, da se s potrditvijo pogodbe lahko nadaljuje zgodovinski proces širitve Evropske unije. 21. oktober ČEŠKI PARLAMENT SPREJEL ZAKONODAJO ZA REFERENDUM O ČLANSTVU V EU Češka je že sprejela ustrezno zakonodajo za izvedbo referenduma o članstvu v Evropski uniji, ki bo izveden predvidoma spomladi prihodnje leto. Spodnji dom češkega parlamenta je v četrtek s 180 od skupaj 200 glasov sprejel ustrezen zakon, ki ga bo po pričakovanjih podprl tudi češki senat, njegov sprejem pa bo nato s podpisom dokončno potrdil še češki predsednik Vaclav Havel. Najmanj 50 odstotkov glasov vseh volilcev, ki bi glasovali za članstvo v EU, bi državi omogočilo članstvo v povezavi, po zadnjih javnomnenjskih raziskavah pa bi članstvo v EU podprla približno polovica čeških volilcev. 21. oktober V BOVCU IN KOBARIDU ODPRLI ČISTILNI NAPRAVI V Bovcu in Kobaridu so v petek odprli čistilni napravi, katerih gradnjo je s 3,9 milijona evrov v okviru programa predpristopne pomoči Phare sofinancirala tudi EU. Slovesnosti sta se poleg županov obeh občin in ministra za informacijsko družbo Pavla Gantarja udeležila še vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere in danski veleposlanik v Sloveniji Lars Moeller. 21. oktober SLOVENIJA IN EVROPSKA KOMISIJA SE PRI ODPRTIH VPRAŠANJIH KMETIJSKIH POGAJANJ RAZHAJATA Pred začetkom sklepne faze pristopnih pogajanj z EU o kmetijstvu se stališča Evropske komisije in Slovenije o osrednjih odprtih vprašanjih še precej razhajajo, so pokazali petkovi pogovori komisarja za kmetijstvo Franza Fischlerja in slovenskega kmetijskega ministra Franca Buta. Komisar je izrazil razumevanje za temeljne zahteve države, to so pravica do polnega doplačevanja neposrednih plačil, ustrezna klasifikacija vinskih con, primerna sredstva za razvoj podeželja in zadovoljive kvote, a hkrati nakazal, da od predlaganih pogajalskih izhodišč petnajsterice o tem poglavju zaenkrat ni moč bistveno odstopiti. Pogovori se bodo še nadaljevali. 21. oktober IRSKA S PODPORO POGODBI IZ NICE ODPRLA VRATA ŠIRITVI EU Irski volilci so s podporo pogodbi iz Nice, ki je temeljni dokument za izvedbo širitve Evropske unije, odpravili eno glavnih ovir na poti do sklenitve tega zgodovinskega procesa, ki naj bi v povezavo v letu 2004 pripeljal deset novih držav, tudi Slovenijo. Pozitivni izid referenduma so z zadovoljstvom in tudi olajšanjem pozdravili po vsej Evropi, tako v državah članicah in kandidatkah kot v evropskih institucijah v Bruslju. 18. oktober 16 PROGRAMOV DRŽAVNIH POMOČI PO PRISTOPU K EU Vlada je na včerajšnji seji sprejela dopolnjen program obstoječih državnih pomoči, ki jih Slovenija namerava dodeljevati tudi po vstopu v Evropsko unijo. Gre za 16 različnih vrst državnih pomoči, predvsem na področju gospodarstva, okolja in kulture, ki bodo vključene v pogodbo o pristopu Slovenije k EU. Za vse ostale državne pomoči, ki jih bo hotela Slovenija dodeljevati potem, ko bo že članica EU, pa bo potrebno pridobiti soglasje Evropske komisije. Na seznamu ni le tistih državnih pomoči, ki so namenjene kmetijstvu. Te pomoči se bodo namreč v skladu s predlogom pristopne pogodbe urejale po drugačnem režimu, kot pa ga predvideva poglavje Konkurenca in državne pomoči. Na seznam prav tako ni bilo potrebno vključiti državnih pomoči, ki se izvajajo v tem trenutku, a se bodo končale še pred vstopom Slovenije v EU. 18. oktober URAVNOTEŽEN RAZVOJ GORSKIH OBMOČIJ KOT POGOJ ZA RAZVOJ Uspešen razvoj gorskih in hribovskih območij v Sloveniji je izjemnega pomena, saj ta območja predstavljajo več kot 42 odstotkov vsega ozemlja, na katerem živi več kot tretjina prebivalstva. Zato je trajnostni razvoj tega območja bistveni del nacionalne razvojne politike - uravnotežen razvoj gorskih območij pomeni tudi uspešen razvoj države, je včeraj v Bruslju na konferenci o regionalni politiki Evropske unije in gorskih območjih poudarila ministrica za gospodarstvo Tea Petrin. Ministrica je na kratko orisala razvoj regionalne politike v Sloveniji, katere temeljni cilj je uravnotežen in trajnostno naravnan razvoj regij, ki bo ohranjal naravne vire. Kljub precejšnjemu napredku v zadnjih dveh letih na tem področju se negativni trend povečevanja razlik med regijami v državi še ni obrnil. Poudarila je še, da regionalna politika EU ne bi smela biti usmerjena le na odpravo razvojnih razlik med velikimi regijami, temveč tudi k spodbujanju razvojnih potencialov in mednarodno konkurenčnih posebnih območij, za katera je značilen pokrajinski značaj. 17. oktober KAJ PRINAŠA NOVA EVROPA MLADIM? Predstavniki zamejskih Slovencev in Slovenci, ki se na različnih ravneh ukvarjajo z evropskimi zadevami, so na včerajšnji okrogli mizi v okviru Študentske arene povedali, da mlade Slovence po vstopu Slovenije v Evropsko unijo ne čaka nič dramatično novega, bo pa več možnosti za sodelovanje v evropskem prostoru, tako na področju izobraževanja, opravljanja delovnih praks kot tudi zaposlovanja. 17. oktober NOV DOKUMENT O ZUNANJI POLITIKI Zunanji minister Dimitrij Rupel je včeraj predstavil dokument o usmeritvah slovenske zunanje politike, ki predstavlja temeljne prvine slovenske zunanje politike v pogojih članstva v EU in NATO, ukrepe, ki bodo ob tem potrebni na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, pa tudi nekatere druge ukrepe, med drugim okrepitev vloge slovenske diplomacije pri promociji slovenskega gospodarstva. Dokument na 21 straneh nosi naslov Primerna zunanja politika in vsebuje "seznam vseh zunanjepolitičnih interesov, aktivnosti in ciljev", ki jih vidijo v Vladi. Ko bo Slovenija v Evropski uniji, bo lahko enakopravno sodelovala pri oblikovanju skupne zunanje in varnostne politike Unije, pa tudi njene skupne varnostne in obrambne politike, v tem okviru pa je potrebno razmisliti, kjer bo lahko najbolj prispevala, je še dejal Rupel. 16. oktober NA DELOVNEM OBISKU V SLOVENIJI LUKSEMBURŠKI MINISTER ZA DELO Na povabilo ministra za delo, družino in socialne zadeve Vlada Dimovskega se je včeraj v Sloveniji na delovnem obisku mudil luksemburški minister za delo in zaposlovanje Francois Biltgen. Ministra sta izmenjala izkušnje obeh držav na področju zaposlovanja in programov aktivne politike zaposlovanja ter informacije o razmerah na trgu dela. Najbolj pomembno sporočilo za Slovenijo pred vstopom v Evropsko unijo je zagotovilo luksemburškega ministra, da Luksemburg pri vstopanju v EU od Slovenije ne bo zahteval prehodnega obdobja. 15. oktober TEŽAVNO ČRPANJE FINANČNIH SREDSTEV Evropski finančni viri so za podjetja v državah kandidatkah za Evropsko unijo zelo koristni, vendar je črpanje sredstev pogosto zelo težavno, in sicer zaradi pomanjkanja informacij, prevelikih zahtev za prosilce, finančno zahtevne priprave projektov ter birokratskega in nepreglednega procesa. Na to so včeraj opozorili udeleženci dvodnevne mednarodnorne konference o evropskih finančnih virih za podjetja iz držav kandidatk, ki jo je v Evropskem parlamentu v Bruslju pripravilo Slovensko gospodarsko raziskovalno predstavništvo (SBRA) v sodelovanju z Novo Ljubljansko banko in slovenskim gospodarskim ministrstvom ter pod pokroviteljstvom več evropskih podjetij. Ob sredstvih, ki jih kandidatkam skozi svoje programe ponuja Evropska unija, so za podjetja izjemnega pomena tudi evropske banke, ki jim pogosto predstavljajo osrednji finančni vir. Na to je v svojem nastopu med drugim opozoril podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB) Ewald Novotny, ki je pojasnil, da EIB predvsem majhna in srednje velika podjetja v kandidatkah podpira skozi poseben program, v okviru katerega je sredstva v minulih petih letih zagotovila 125.000 podjetjem, in sicer v podobi globalnih posojil (15 milijard evrov), v tveganih naložbah (2 milijardi evrov) ter skozi dajanje garancij (3,3 milijarde evrov). Za investicije v kandidatkah skrbi tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), katere osrednji cilji so spodbujanje tranzicije, podpora dobremu upravljanju in zagotavljanje okoljsko naravnanega trajnostnega razvoja. 15. oktober FINANČNA POMOČ ZA SCHENGEN KANDIDATKAM DO VSTOPA V EU Na včerajšnjem srečanju notranjih in pravosodnih ministrov petnajsterice s kolegi iz kandidatk za članstvo se je slovenski notranji minister Rado Bohinc zavzel, naj Evropska unija finančno pomoč za vzpostavitev zunanjih meja novim članicam zagotavlja vse do njihove polne vključitve v schengensko območje, ki bo sledilo nekaj let po vstopu v Unijo, predvidenem za leto 2004. Postavljanje zunanjih meja predstavlja veliko finančno breme in EU bi za njegovo sofinanciranje morala oblikovati poseben sklad, je še menil minister Bohinc. Zaenkrat je namreč predvideno, da bodo nove članice pomoč EU na tem področju dobivale le do vstopa v Unijo. 14. oktober ŠE ZADNJA POSVETOVANJA MED SLOVENIJO IN EU O ŠIRITVENIH IZRAČUNIH Predstavniki Evropske komisije in Slovenije so se prejšnji teden v Bruslju sestali še na zadnjih posvetovanjih o metodologiji za finančne izračune širitve Evropske unije. Slovenska stran je predstavila zelo konkretne pripombe na metodologijo in se zavzela za možnost, da bi se izračuni lahko bolje prilagajali posebnostim kandidatk. Evropska komisija bo sicer metodologijo in izračune v osveženi obliki ponovno predložila državam članicam prihodnji teden, ko se bodo začele sklepne priprave na bruseljski vrh, na katerem naj bi petnajsterica 24. in 25. oktobra sprejela skupna izhodišča za pogajanja o financiranju širitve, katerih del bo tudi metodologija. 14. oktober EVROPSKA KOMISIJA PRIPRAVILA OSVEŽENA POGAJALSKA IZHODIŠČA ZA KMETIJSTVO Evropska komisija je v torek državam članicam Evropske unije predložila osvežena izhodišča o kmetijstvu za pristopna pogajanja z državami kandidatkami. Med predlogi so tudi pogajalska izhodišča za Slovenijo. Po prvih navedbah je bil Sloveniji odobren le minimalen popravek kvote za sladkor, drugih sprememb, npr. pri kravah dojiljah, pa v predlogih ni. 11. oktober INFLACIJA KLJUČNA MAKROEKONOMSKA SKRB SLOVENIJE Na poročilo o napredku Slovenije pri vključevanju v EU, ki ga je Evropska komisija objavila v sredo, so se včeraj odzvali tudi v Banki Slovenije, kjer se strinjajo z Evropsko komisijo, da je inflacija ključna makroekonomska skrb. Obstajajo pa razlike v pogledih na razloge za rast cen v obdobju, ki ga pokriva poročilo, menijo v centralni banki ocenjevati v povezavi z gibanji drugih indikatorjev. 11. oktober NA PLENARNEM ZASEDANJU ODBORA REGIJ EU TUDI SLOVENIJA V Bruslju se je včeraj začelo 46. plenarno zasedanje Odbora regij Evropske unije. V imenu Slovenskih lokalnih skupnosti se ga udeležuje predsednik Združenja občin Slovenije Anton Kokalj. Predstavniki držav kandidatk bodo na zasedanju nadaljevali z julija začetim ustanavljanjem posameznih skupnih pridružitvenih odborov med omenjenim odborom petnajsterice, lokalnimi skupnostmi in regijami držav kandidatk. Skupni pridružitveni odbor s Slovenijo še ni bil ustanovljen. Predstavnik slovenskih lokalnih skupnosti bo na tem zasedanju tako izpostavil zahtevo za čimprejšnjo ustanovitev skupnega pridružitvenega odbora. Slovensko združenje občin namreč meni, da bi bilo le v okviru dejavnosti skupnega odbora možno na institucionaliziran način uveljaviti zahteve slovenskih občin do pristojnih institucij EU, in to že v obdobju pred vstopom v EU. 11. oktober ZGODNJA ŠIRITEV EVROOBMOČJA V INTERESU VSEH Hitra uvedba evra v prihodnjih članicah EU bi bila po mnenju strokovnjakov Alexandra Hobze in Jacquesa Pelkmansa najboljša tako za stare kot tudi nove države članice, podpirati pa bi jo morale zdrave in fleksibilne makroekonomske politike in programi reform. S širitvijo evroobmočja bi lahko čakali tudi tako dolgo, dokler nove članice ne bodo popolnoma izpolnjevale maastrichtskih kriterijev za uvedbo evra, vendar bi to po mnenju obeh strokovnjakov lahko trajalo ne samo leta, temveč kar desetletja. Izvedenca za evropsko politiko sta prepričana, da bi čimprejšnja širitev evroobmočja pozitivno vplivala na vse članice omenjenega območja, pri tem pa je ključnega pomena fleksibilna makroekonomska politika držav. 10. oktober EVROPSKA KOMISIJA SLOVENIJO PRIPOROČILA ZA VSTOP V EU LETA 2004 Evropska komisija je včeraj Slovenijo (skupaj z Madžarsko, Češko, Slovaško, Poljsko, Estonijo, Litvo, Latvijo, Malto in Ciprom) priporočila za sklenitev pristopnih pogajanj do konca letošnjega leta ter vstop v Evropsko unijo v letu 2004. To je zapisala v strateškem dokumentu za vse kandidatke z naslovom Proti razširjeni uniji, ki ga je skupaj z rednimi letnimi poročili o napredku kandidatk sprejela na zasedanju v Bruslju. Dokončno morajo njena priporočila potrditi voditelji petnajsterice na vrhu v Bruslju 24. in 25. oktobra. V že petem in obenem zadnjem poročilu o napredku je Evropska komisija podala podrobno oceno o pripravljenosti Slovenije skladno z vsemi temeljnimi merili - političnimi in gospodarskimi kriteriji ter glede na sposobnost prevzeti obveznosti članstva. Komisija ugotavlja, da država izpolnjuje politična merila za članstvo, vendar jo pri tem opozarja na nujnost nadaljnjega izvajanja reforme javne uprave in pravosodja, še posebej na odpravo sodnih zaostankov, pospešitev denacionalizacije, ugotavlja pa tudi, da se romska manjšina še vedno sooča s socialno neenakostjo in diskriminacijo. Pri prevzemanju pravnega reda EU v nacionalno zakonodajo in njegovem izvajanju ter pri vzpostavljanju institucij, nujnih za učinkovito izvajanje te zakonodaje, pa je Slovenija skladno z oceno Komisije od začetka procesa zabeležila zelo dober napredek. 10. oktober ODZIVI KANDIDATK IN ČLANIC NA STRATEGIJO O ŠIRITVI Kandidatke za članstvo v Evropski uniji, ki jih je Evropska komisija v strateškem dokumentu Proti razširjeni uniji priporočila za vstop v EU v letu 2004, so bile v svojih odzivih na splošno zadovoljne, ob tem pa napovedale, da bodo pomankljivosti, na katere je v dokumentu še opozorila Evropska komisija, skušale kar najhitreje odpraviti. Na širitvene dokumente so se odzvale tudi članice EU, katerih splošna ocena je pozitivna, dansko predsedstvo pa je opozorilo, da bo morala svoj del naloge za sklenitev pristopnih pogajanj s kandidatkami opraviti tudi petnajsterica sama. 10. oktober SLOVENIJA POZDRAVLJA ŠIRITVENE DOKUMENTE Slovensko vodstvo se je na poročilo Evropske komisije o napredku v pristopnem procesu odzvalo z zadovoljstvom. Premier Janez Drnovšek je izjavil, da se v tej fazi končuje 10-letno delo na evropskem projektu, zunanji minister Dimitrij Rupel je menil, da dokumenti potrjujejo opravljeni slovenski sprejemni izpit, minister za evropske zadeve Janez Potočnik pa je kot ključno izpostavil sporočilo Bruslja, da je Slovenija iz države kandidatke prerasla v državo pristopnico in s tem vstopila v novo fazo vključevanja v EU. 9. oktober AMSTERDAMSKA POGODBA V SLOVENŠČINI Minister za evropske zadeve Janez Potočnik in direktor službe vlade za zakonodajo Matjaž Nahtigal sta včeraj predstavila slovensko različico Amsterdamske pogodbe Evropske unije s prečiščenima besediloma Maastrichtske in Rimske pogodbe. Kot je ob predstavitvi menil Nahtigal, je prevod pogodbe dejanje državotvornega pomena, katerega namen je tudi dodatno ozaveščanje ljudi o temeljnih pogodbah EU. Slovenska različica Amsterdamske pogodbe je neuradna, uradna bo postala šele po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. 9. oktober SLOVENIJA ZA ŠTAJERSKO ZAHTEVA VIŠJO VINSKO CONO Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil, da je slovenska pogajalska skupina v zadnjih tednih dosegla pomemben napredek na področju kvot za sladkor, mleko in krav dojilj. Glede določitve vinskih con za Slovenijo, ki je po Butovih besedah eno bistvenih odprtih vprašanj pogajalskega procesa, pa je minister poudaril, da Slovenija odločno zavrača predlog Evropske komisije, da bi slovenske vinorodne dežele sodile v cono C. 8. oktober NAJVEČJA POMOČ POSAMEZNE DRŽAVE ČLANICE EU SLOVENIJI Slovenska in nizozemska vlada sta včeraj podpisali memorandum o soglasju za izvedbo programov dvostranskega sodelovanja v letu 2003. Omenjeni memorandum predstavlja največjo pomoč posamezne države članice EU Sloveniji. Slovenija bo od skupno 10 milijonov evrov, ki jih kot predpistopno pomoč srednjeevropskim državam namenja Nizozemska, prejela okoli 815.000 evrov. Predpristopna pomoč sicer obsega štiri programe: PSO - dolgoročni in kratkoročni projekti s področja gospodarstva, MATRA - projekti negospodarskega značaja, NMCP-PUA - kratki svetovalni projekti s strani nekdanjih nizozemskih državnih uslužbencev ter program agencije CROSS - tritedenski strokovni seminarji za državne uslužbence na Nizozemskem. 7. oktober ZANIMANJE ZA EVROPSKE ŠTUDIJE NA SLOVENSKIH FAKULTETAH PRECEJŠNJE V referatih za študentske zadeve na slovenskih univerzah potrjujejo, da je interes študentov za študijske smeri z evropskimi vsebinami vse večji. Slovensko približevanje EU je dalo nov polet tovrstnim študijskim programom fakultet, ki delujejo v okviru slovenskih univerz oziroma kot samostojni visokošolski zavodi, evropske tematike pa se zdijo nov iziv tudi vedno večjemu številu slovenskih študentov. 7. oktober EVROPSKA OKOLJSKA NAGRADA PRVIČ V SLOVENIJO Evropska komisarka za okolje Margot Wallstroem je v četrtek v Budimpešti podelila letošnje evropske okoljske nagrade. EU je letos k sodelovanju povabila tudi države kandidatke in tako je med prejemniki teh prestižnih okoljskih priznanj prvič tudi slovensko podjetje, Gea-Sol iz Ljubljane, ki je nagrado prejelo za solarni strešnik. 7. oktober SLOVENSKI VETERINARJI V GLAVNEM IZPOLNJUJEJO ZAHTEVE EU Devetčlanska evropska veterinarska inšpekcija, ki je od 23. septembra do 4. oktobra pregledala celotno slovensko proizvodnjo živil živalskega izvora, je ugotovila, da je Slovenija na področju organiziranosti delovanja celotne veterinarske službe dosegla izjemen napredek ter da je njeno delovanje povsem primerljivo z zahtevami EU. Določene pomanjkljivosti so ugotovili le pri načinu financiranja delovanja veterinarske službe, in sicer predvsem v zvezi z višino zagotovljenih sredstev za izvajanje nekaterih predpisanih kontrol ter prenizkimi zagotovljenimi finančnimi sredstvi za nemoteno poslovanje Veterinarske uprave RS, še posebej na področju izobraževanja in dodatnega izpopolnjevanja. 4. oktober EVROPSKA VETERINARSKA INŠPEKCIJA KONČALA OBISK V SLOVENIJI Dvanajstdnevni obisk v Sloveniji je danes končala evropska veterinarska inšpekcija, ki je imela nalogo pregledati celotno verigo v proizvodnji živil živalskega izvora. V času obiska je inšpekcija pregledala delo veterinarjev na področju proizvodnje živil, pri čemer si je ogledala farme, klavnice in predelovalne obrate po Sloveniji. Glavni cilj obiska evropskih inšpektorjev je bil pregled sistema, ki ga je vpeljala Slovenija pri zagotavljanju, da so oz. bodo vsi obrati za meso in mesne izdelke, mleko in mlečne izdelke, jajca in jajčne izdelke ter obrati za ribe v skladu z evropskimi standardi pred priključitvijo Slovenije EU. 4. oktober SREČANJE PREDSTAVNIKOV RAČUNSKIH SODIŠČ IZ EU IN KANDIDATK Na pobudo Evropskega računskega sodišča so se v četrtek v Luksemburgu prvič sestali predstavniki računskih sodišč držav članic Evropske unije in kandidatk za članstvo. Osrednjo pozornost so namenili okrepljenemu sodelovanju in izmenjavi informacij med Evropskim in nacionalnimi računskimi sodišči, kar je ključno pri zagotavljanju učinkovitega upravljanja in nadzora nad sredstvi Evropske unije. Države kandidatke od EU trenutno dobivajo sredstva iz treh virov, in sicer programa Phare in skladov Ispa ter Sapard, kar skupno v letu dni znese okrog tri milijarde evrov. Za upravljanje s temi sredstvi skrbijo kandidatke same, nadzor nad porabo pa izvaja Evropsko računsko sodišče, sicer v sodelovanju z računskimi sodišči kandidatk. 4. oktober RAZŠIRJENA EU MORA POSTATI SKUPNOST SKUPNIH VREDNOT Prihajajoča širitev Evropske unije bo zemljepisno gledano zaokrožila staro celino, vendar pa bo zanjo v prihodnosti spričo izzivov globalizacije pomembno, da ne bo ostala na ravni zgolj gospodarske formacije. Evropa mora postati skupnost skupnih vrednot in kulturnih korenin obenem z ohranjanjem kulturnih, jezikovnih in nacionalnih posebnosti, ki so se razvile v posameznih evropskih državah. Ne glede na te razlike pa mora stara celina ostati enotna v spoštovanju človekovih pravic, ohranjanju naravnega okolja za prihodnje generacije in v boju proti terorizmu. To so v sklepnem dokumentu med drugim poudarili udeleženci mednarodne konference s temo Realnost in izzivi širitve EU, ki je v sredo in četrtek potekala v Novi Gorici in Gorici. 4. oktober KANDIDATKE SE IZ TRANZITNIH DRŽAV SPREMINJAJO V DRŽAVE PORABNICE DROGE Kandidatke za članstvo v Evropski uniji, med njimi tudi Slovenija, iz držav, ki so bile v preteklosti za tihotapce droge predvsem tranzitne države, vedno bolj postajajo države porabnice. To je osrednja ugotovitev Evropskega centra za nadzor nad drogami in odvisnostjo v objavljenem poročilu o stanju na področju drog za letošnje leto. Da med kandidatkami sicer obstajajo precejšnje razlike, poročilo jasno potrjuje. Uporaba drog je namreč po podatkih centra najbolj razširjena v baltskih državah, kjer je aktivnih uživalcev okrog odstotek ljudi med 15 in 64 letom, medtem ko je večina drugih držav, tudi Slovenija, na evropskem povprečju, po katerem droge redno uživa okrog pol odstotka odraslih ljudi. Slovenijo poročilo izpostavlja kot državo, ki ima zdravljenje za narkomane najbolj primerljivo s tistim v EU in ki sledi primerom uspešne prakse. 4. oktober EVROPSKA KOMISIJA BO SOFINANCIRALA 279 PROJEKTOV V OKVIRU PROGRAMA LEONARDO DA VINCI Evropska komisija je sporočila, da bo letos v okviru programa Leonardo da Vinci, ki je namenjen poklicnemu izobraževanju, sofinancirala 279 projektov iz tridesetih držav, kar je največ doslej. Za omenjene projekte bo EU namenila 89,7 milijona evrov, kar je v primerjavi z 82,3 milijona v letu 2001 in 80,9 v letu 2000 najvišja vsota. Program Leonardo da Vinci je poleg članic unije in držav EFTA namenjen tudi državam kandidatkam, torej tudi Sloveniji, ki bo na podlagi treh odobrenih pilotskih projektov prejela 886.000 evrov. 4. oktober SVEZ: PRIPRAVA POGODBE IN AKTOV O PRISTOPU SLOVENIJE K EU POTEKA DOBRO Vlada se je na četrkovi seji seznanila z drugim poročilom o delu skupine za pripravo pogodbe in aktov o pristopu Slovenije k Evropski uniji, iz katerega je razvidno, da priprava pogodbe poteka dobro. Večji del tehničnih prilagoditev je namreč vsaj v eni od faz priprave, največ dela pa se pričakuje na področju kmetijstva. Delovna skupina trenutno pripravlja tudi določbe za prehodna obdobja, za katera sta se Slovenija in EU dogovorili v pogajanjih.. 3. oktober RAZŠIRJENO EU ČAKAJO NOVI IZZIVI Širitev Evropske unije je zgodovinski proces, ki bo po pol stoletja vnovič združil razdeljeno evropsko celino, okrepil mir, stabilnost in blaginjo v Evropi in ji s tem prinesel številne nove izzive in priložnosti. EU zato po sklenitvi širitvenega procesa čakajo nove naloge; med prvimi bo gotovo oblikovanje novega okvira za učinkovito delovanje v novih okoliščinah in utrjevanje vloge povezave v vse bolj globaliziranem svetu. To je bila rdeča nit včerajšnje razprave na dvodnevni mednarodni konferenci s temo Realnost in izzivi širitve EU, ki poteka v Novi Gorici in Gorici. 3. oktober ZASEDANJE EVROPSKE KONVENCIJE Konvencija o prihodnosti Evropske unije se je danes sestala na dvodnevnem plenarnem zasedanju v Bruslju. Razprava bo tekla o načelu subsidiarnosti, pravni osebnosti EU in listini o temeljnih pravicah. Zasedanja so se udeležili tudi slovenski člani. 3. oktober OCENA DEUTSCHE BANK UGODNA ZA SLOVENIJO Strokovnjaki največje nemške banke Deutsche Bank so izdelali študijo o gospodarski pripravljenosti desetih držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo, ki je pokazala, da so kandidatke dobro pripravljene, zaostaja pa le Poljska. Banka je Slovenijo, skupaj z Madžarsko in Češko, uvrstila med najbolje pripravljene države kandidatke, na rep lestvice pa je poleg Poljske uvrstila še Litvo in Latvijo. Analiza je obenem pokazala, da so gospodarske razmere v kandidatkah primerljive z razmerami, v katerih sta bili Španija in Portugalska pred vstopom v EU leta 1986. 2. oktober REZULTATI ANALIZE O KONKURENČNOSTI Slovenija zaostaja v produktivnosti po posameznih dejavnostih predelovalne industrije v primerjavi z državami EU, ki ustvarijo na teh področjih največjo bruto dodano vrednost na zaposlenega, tudi več kot štirikrat, je na novinarski konferenci povzela rezultate analize konkurenčnosti po 12 industrijah predelovalne dejavnosti ministrica za gospodarstvo Tea Petrin. V industriji računalnikov zaostaja Slovenija za šestkrat, v telekomunikacijah pa kar za sedemkrat. Podjetjem v težavah namerava ministrstvo v prihodnje pomagati tudi z zakonom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. 1. oktober DANSKI NOVINARJI V SLOVENIJI V ponedeljek je prišla na študijski obisk v Slovenijo skupina danskih novinarjev, ki se je v Sloveniji med drugim seznanili s potekom slovenskega vključevanja v Evropsko unijo ter z izzivi, ki našo državo čakajo v zaključni fazi pogajanj do konca letošnjega. Danski novinarji so v Slovenijo prišli v okviru rednih gostovanj novinarjev iz držav, ki predsedujejo EU. Obiskali so tudi podjetja s pomembnim deležem danskega kapitala ter se seznanili z dvostranskimi odnosi med Slovenijo in Dansko. 1. oktober EU UVAJA NOVA PRAVILA ZA PRODAJO IN SERVISIRANJE AVTOMOBILOV V Evropski uniji bodo s 1. oktobrom v veljavo stopila nova pravila za prodajo in servisiranje avtomobilov, s katerimi se bodo zaostrili konkurenčni pogoji v avtomobilskem sektorju, ljudem pa bodo nakup in pregledi ter popravila avtomobilov precej olajšani. Nova pravila za prodajo in servisiranje avtomobilov, ki bodo v EU stopila v veljavo s 1. oktobrom, na slovenski avtomobilski trg na kratek rok ne bodo imela vplivov. 1. oktober EU BREZ PREBOJA V ISKANJU SOGLASJA GLEDE FINANCIRANJA ŠIRITVE Zunanji ministri Evropske unije na ponedeljkovem zasedanju v Bruslju v razpravi o financiranju širitve niso dosegli konkretnega napredka, saj se stališča držav članic na posameznih točkah še naprej razhajajo. Na mize so ministri dobili predlog danskega predsedstva Unije, ki v širitvenih izračunih oziroma metodologiji išče možne kompromisne rešitve. Skupno stališče do finančnih vprašanj širitve naj bi petnajsterica zavzela najkasneje do začetka novembra, predvidoma pa že konec oktobra na vrhu v Bruslju. Ministri se bodo k njegovem oblikovanju ponovno vrnili na zasedanju tik pred vrhom, iskanje soglasja pa bo potekalo tudi na nižjih ravneh znotraj ministrskega sveta. 30. september EVROPSKA KOMISIJA SLOVENIJI PREDSTAVILA OSNUTEK IZHODIŠČ ZA KMETIJSKA POGAJANJA Evropska komisija je Sloveniji na petkovem tehničnem sestanku v Bruslju predstavila osnutek osveženih skupnih izhodišč Evropske unije za pristopna pogajanja o kmetijstvu, predloge katerih bo petnajsterici v potrditev predložila v prvi polovici oktobra. Kot je po sestanku povedal vodja slovenske delegacije, državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Iztok Jarc, bistvenih sprememb v primerjavi s prejšnjimi predlogi ni, je pa komisija nakazala možnost še nekaterih popravkov, in sicer pri kvotah za sladkor in za krave dojilje. V zvezi s slednjimi sta se strani tako dogovorili za ponoven tehnični sestanek, kjer se bosta podrobno pogovorili o načinu izračuna števila krav dojilj, kar bi se pri kvotah lahko pozitivno odrazilo. 27. september PREMIER DRNOVŠEK V DUBLINU O POMENU IRSKEGA REFERENDUMA ZA ŠIRITEV EU Slovenski premier Janez Drnovšek je ob začetku delovnega obiska na Irskem včeraj nagovoril goste na sprejemu ob odprtju novih prostorov slovenskega veleposlaništva v Dublinu. Po besedah Drnovška so vse oči v Evropi ta čas uprte v Irsko, saj je širitev EU odvisna od odločitve irskih volivcev na referendumu. Izrazil je upanje, da bodo irski volivci razumeli, kako pomembna je njihova odločitev za države Srednje in Vzhodne Evrope, ki že dolgo čakajo na ponovno vključitev v Evropo. Dejal je, da bi imel neuspešen referendum dolgotrajne negativne posledice, ki bi jih pomnili še desetletja. 26. september SKUPNA IZJAVA KANDIDATK Deset držav kandidat za članstvo v EU je včeraj v Varšavi izdalo skupno izjavo, s katero so pozvali irsko javnost, naj na referendumu glasuje za povečanje varnosti in miru v Evropi. Namestnik direktorja vladne službe za evropske zadeve Andrej Engelman, ki je zastopal Slovenijo, je po srečanju dejal, da so v pogajanjih ostala nedorečena le še finančna vprašanja. Kandidatke imajo sicer nekaj skupnih problemov, vendar pa v tej fazi prihajajo najbolj do izraza predvsem specifičnosti posamezne države. Te pa bo skušala vsaka kandidatka na pristopnih pogajanjih, ki so po svoji naravi dvostranska, kar najbolj uveljaviti. 25. september OBISK PODPREDSEDNIKA EIB Sodelovanje Evropske investicijske banke (EIB) in Slovenije je zelo dobro in celo boljše od povprečja držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo, je povedal podpredsednik EIB Ewald Nowotny med njegovim obiskom v Ljubljani. O nadaljnjem sodelovanju se je Nowotny pogovarjal tudi z ministrom za finance Ropom, s katerim sta se dogovorila, da bosta sodelovanje poglobila pri sofinanciranju projektov na področju evropskih skladov. Slovenija naj bi z vstopom v EU postala delničarka EIB - ob tem naj bi vplačala 66 milijonov evrov v štirih letnih obrokih, njen delež pa bo odvisen od obsega bruto domačega proizvoda. 24. september PRODI O POMENU ČEZMEJNEGA SODELOVANJA V RAZŠIRJENI EU Čezmejno sodelovanje v prihodnji razširjeni Evropski uniji bi veljalo še okrepiti, tovrstno sodelovanje med goriško in novogoriško regijo oziroma med Gorico in Novo Gorico pa bi lahko postalo "simbol nove Evrope za vso EU". To je med nedavnim pogovorom s predsednikom goriške pokrajine Giorgiem Brandolinom v Bologni poudaril predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Brandolin pa je na ponedeljkovi novinarski konferenci v Gorici tudi ponovil, da si goriška pokrajina že vrsto let prizadeva za vstop Slovenije v EU. 24. september EVROPSKI KOMISAR LIIKANEN PODPISAL SPORAZUM O SODELOVANJU SLOVENIJE PRI PROGRAMU IDA Evropski komisar za informacijsko družbo Erkki Liikanen je podpisal sporazum o sodelovanju Slovenije pri programu IDA, s katerim je Slovenija postala prva od držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji, ki sodeluje pri tem pomembnem komunitarnem projektu. IDA je program Evropske unije, s katerim želijo izboljšati povezavo med javno upravo in gospodarstvom. Program med drugim predvideva, da bi s pomočjo informacijske tehnologije omogočili čim bolj enostavno sodelovanje in dosegljivost podatkov za različne subjekte. 24. september EVROPSKA KOMISIJA POTRDILA UVRSTITEV SLOVENIJE MED DRŽAVE Z VEČJIM TVEGANJEM ZA BSE Evropska komisija je znova potrdila uvrstitev Slovenije med države z večjim tveganjem za bolezen norih krav (BSE). Znanstveni odbor EU, ki podaja mnenja o tveganju za navzočnost BSE v posameznih državah, je minuli teden objavil drugo samostojno poročilo za državo in v njem zapisal, da je Slovenija po dveh uradno potrjenih primerih bolezni uvrščena v tretjo skupino držav, kjer je "tveganje verjetno, tudi če ni potrjeno ali pa je potrjeno na nizki ravni". 23. september FRANCOSKA MINISTRICA PROTI NETO PLAČNIŠKEM POLOŽAJU Francoska ministrica za evropske zadeve Noelle Lenoir je na obisku v Ljubljani v petek zagotovila, da se Francija ne strinja z rešitvami, ki bi Slovenijo takoj ob vstopu v Evropsko unijo postavile v položaj neto plačnice v skupni proračun. Ministrica je sicer opozorila, da imajo po načelu solidarnosti prednost pri finančni pomoči manj in ne bolj razviti, kot je v primerjavi z ostalimi kandidatkami Slovenija, vendar pa neto plačniški položaj takoj ob pridobitvi članstva ne bi bil sprejemljiv. Francosko podporo je Sloveniji Lenoirova izrazila tudi pri pogajanjih o vključevanju v skupno kmetijsko politiko in izrazila razumevanje za §eljo po zaščiti slovenskih posebnosti v kmetijstvu. 23. september RAZISKOVALNI PROJEKT O VPLIVIH ONESNAŽENEGA ZRAKA Evropska komisija je finančno podprla raziskovalni projekt za preuševanje vplivov onesnaženega zraka na človeško zdravje. Projekt bo izveden v desetih evropskih mestih, tudi v Ljubljani, rezultati pa bodo znani spomladi 2003. V projektu bo sodelovalo 2000 prostovoljcev, ki bodo ob izbranih dnevih dvanajst ur s seboj nosili posebno merilno napravo. Cilj omenjene raziskave je prikaz učinkovanja prometa in kajenja na onesnaženost zraka. 23. september MILIJON ŠTIPENDIJ ZA PROGRAM ERASMUS Z letošnjim oktobrom se bo v okviru izobraževalnega programa Erasmus izmenjalo že milijon evropskih študentov. Po besedah komisarke za izobraževanje in kulturo Redingove bo evropska komisija oktobra letos v okviru programa Erasmus podelila 120.000 novih štipendij in tako študij v tujini omogočila študentom iz 30 evropskih držav. 19. september PRAVI ŠIRITVENI VRH BO V BRUSLJU Pravi širitveni vrh Evropske unije bo konec oktobra v Bruslju, ko bo petnajsterica imenovala nove države članice, in ne toliko decembra v Koebenhavnu, ko je predviden sklep pristopnih pogajanj s prihodnjimi novinkami, je včeraj na zasedanju komisije DZ za evropske zadeve dejal minister za evropske zadeve Predvidene so tri pogajalske konference na ravni zunanjih ministrov (septembra, novembra in decembra), pogajalske ekipe - slovensko vodi minister Potočnik - pa pričakujejo, da bodo v Bruslju preživele pretežen del časa v oktobru in novembru. Komisija za evropske zadeve je zasedala skupaj s slovenskimi člani skupnega parlamentarnega odbora z EU. V desetih točkah so se poslanci med drugim seznanili s pogajalskimi rezultati minulega obdobja, z načrti za vnaprej, bili informirani o zadnjih zasedanjih konvencije o prihodnosti EU, imenovali so delegacijo, ki se bo udeležila novembrskega zasedanja Evropskega parlamenta o širitvi, ter govorili o izgledih za izobraževanje za delo prihodnjih evropskih poslancev iz Slovenije. 18. september PODPORA ZA ČLANSTVO V EU MED SLOVENCI STABILNA Če bi se prihodnjo nedeljo Slovenci na referendumu odločali o vstopu države v EU, bi jih za glasovalo 56,3 odstotka. Tako kažejo včeraj predstavljeni rezultati raziskave o stališčih državljanov Slovenije o pridruževanju EU, ki jo je v maju in juniju med 1123 osebami izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Proti pristopu bi zanesljivo oziroma verjetno glasovalo 22,5 odstotkov vprašanih. Še vedno neopredeljenih o tem vprašanju je 21,3 odstotka vprašanih, rezultati pa kažejo tudi na to, da med neopredeljenimi prevladujejo tisti, ki članstvu Slovenije v EU niso naklonjeni. Bistvene ugotovitve analize so, da na stališča prebivalcev Slovenije do vstopa v EU najmočneje vplivajo naslednji dejavniki: obveščenost o EU oziroma nasploh udeležba v informacijskem prostoru, politična (ne)opredeljenost, negativni nacionalizem v obliki protekcionizma, zaznava in ocenjevanje razmer v slovenski družbi ter nekateri demografski dejavniki (predvsem spol, izobrazba in delovna aktivnost). Glede dejavnika obveščenosti po besedah dr. Hafner Finka osnovna obveščenost narašča, je pa izrazito strukturirana - bolje so obveščeni ljudje z višjo izobrazbo ter ljudje, ki so starejši od 31 let. Med obveščenostjo in naklonjenostjo EU med vprašanimi ni premo sorazmerne povezave; bolje obveščeni se velikokrat izkažejo za bolj kritične do Unije. Tako kot v predhodnih raziskavah tudi v letošnji meritvi večina anketirancev meni, da bi članstvo v EU Sloveniji koristilo ter da bi se razmere na številnih področjih izboljšale oziroma se ne bi poslabšale. V svojih argumentih so zagovorniki vstopa v EU bolj prepričljivi od nasprotnikov. Anketiranci med koristmi članstva izpostavljajo pravno, socialno in materialno varnost ter večje možnosti zaposlovanja. Negativen vpliv članstva Slovenije v EU anketiranci pričakujejo na področju kmetijstva, samostojnosti slovenske države, varnosti zaposlitve ter na področju ohranjanja slovenskega jezika in kulture. Glede mobilnosti prebivalcev je raziskava pokazala, da se je ta v primerjavi z izsledki raziskave iz leta 1997 močno povečala, saj bi se bilo v drugo evropsko državo pripravljeno preseliti kar 31,9 odstotkov anketiranih (leta 1997 18,2). Na vprašanje, ali bi morala Slovenija kot članica EU obdržati tolar ali sprejeti euro kot denar Evropske unije, je sprejetje evra podprlo kar 74,1 vprašanih, 15,3 odstotka anketiranih bi obdržalo tolar, 10, 6 odstotka pa jih na vprašanje odgovorilo z ne vem. 18. september PRIHODNOST SLOVENSKIH PODJETIJ V EU Člani upravnega odbora Združenja drobnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije so se včeraj na seji, ki je potekala na celjskem sejmišču, seznanili s prihodnostjo slovenskih podjetij ob vstopu v EU. Slovensko gospodarstvo bo z vstopom Slovenije v EU vstopilo na 377-milijonski notranji unijski trg. S tem se bodo med drugim povečale možnosti medsebojne trgovine, izboljšale naj bi se konkurenčne sposobnosti z razvojem novih proizvodov in storitev, pričakovati je možno tudi boljšo alokacijo razpoložljivih virov. 17. september V OKVIRU EVROPSKEGA TEDNA MOBILNOSTI O VPLIVIH PROMETA NA OKOLJE V Centru Evropa je v ponedeljek v okviru evropskega tedna mobilnosti potekala okrogla miza z naslovom Vplivi prometa na okolje - pot do trajnostnega prometa, na kateri so sodelovali predstavniki ministrstev, Mestne občine Ljubljana, nevladne in strokovne organizacije. Sodelujoči so opozorili na različne vidike mobilnosti v mestih in poudarili pomen javnega prevoza, kolesarjenja, pešačenja ter odgovorne rabe avtomobila. Prvi dan v tednu mobilnosti je bil namenjen spodbujanju uporabe javnih prevoznih sredstev, zato so spregovorili tudi o stanju na področju rabe javnega prevoza. 17. september POTOČNIK: ŠTEVILKE BRUSLJA KAŽEJO, ZA KOLIKO MANJŠI BO SLOVENSKI DELEŽ V PRORAČUN EU Minister za evropske zadeve Janez Potočnik je v zvezi z odzivi slovenske javnosti na izračune komisije, ki so pokazali, da utegne postati Slovenija že ob vstopu v EU neto plačnica v evropski proračun, pojasnil, da so izračuni Evropske komisije o slovenskem deležu pri vplačilih v proračun Evropske unije osnova za pogajanja o tem, koliko naj bi določena kandidatka v proračun plačevala manj oziroma koliko denarja naj bi dobila povrnjenega iz skupne denarnice. 17. september EVROPSKA KOMISIJA BO POROČILA O NAPREDKU OBJAVILA 9. OKTOBRA Evropska komisija bo letošnja redna poročila o napredku za države kandidatke ter tudi priporočila, katere izmed njih so pripravljene na sklenitev pristopnih pogajanj do konca leta, objavila že 9. oktobra, teden dni prej, kot je bilo prvotno načrtovano. Komisija se je za zgodnejšo objavo poročil odločila zato, da bi imela petnajsterica dovolj časa za pripravo na vrhunsko zasedanje v Bruslju, napovedano za članskem Evropskem parlamentu z 232 poslanci tvorijo največjo politično skupino. Zasedanje, katerega gostiteljice so Slovenska ljudska stranka, Socialdemokratska stranka in Nova Slovenija, je posvečeno slovenskemu vključevanju v EU. Ta proces so govorniki prvi dan zasedanja pozitivno ocenili, opozorili pa so tudi na nekatere pomanjkljivosti, med temi na sodne zaostanke in počasen proces vračanja nacionalizirane lastnine. 16. september