Pored centralne baze podataka, Poslovni Forum tvrtkama i obrtnicima pruža i druge usluge:

 ● trgovačko posredovanje na domačem i inozemnom tržištu
 ● konzalting u području investicija, te izrada predinvesticijskih i investicijskih studija i njihova ocjena
 ● izrada Internet prezentacija
 ● pružanje savjeta o vrsti i konfiguraciji računalne opreme i pripadajuće programske podrške i analiziranje potreba i problema korisnika i davanje odgovarajućega rješenja
 ● razvoj, izradu, pribavljanje i dokumentiranje programske podrške po narudžbi korisnika
 ● pisanje programa prema uputama i potrebama korisnika
 ● obradu podataka uz uporabu programa korisnika ili vlastitog programa usluge unosa podataka
 ● razvoj baze podataka: povezivanje podataka iz različitih izvora
 ● pohranjivanje podataka: pripremu slogova za prihvat informacija u zadanom obliku
 ● dostupnost baze podataka: pružanje podataka u traženom formatu izravnim pretraživanjem ili pristupom (računalnim upravljanjem) svakome ili određenim korisnicima, razvrstanih po zahtjevu
 ● održavanje i popravak uredskih i knjigovodstvenih strojeva te računalnih sustava
 ● ispitivanje mogućnosti tržišta, prihvatljivost i upoznavanje proizvoda i kupovnih navika potrošača radi promicanja prodaje i razvoja novih proizvoda, uključujući statističku analizu rezultata
 ● ispitivanje javnoga mnijenja o političkim, ekonomskim i društvenim pitanjima i statistička analiza
 ● davanje savjeta, usmjeravanje i operativnu pomoć poduzećima i javnim službama
 ● savjete i pomoć poduzećima i javnim službama u vezi s planiranjem, organizacijom, efikasnošću i kontrolom, upravljačke informacije itd.
 ● arbitraža i usuglašavanje između uprave i radnika
 ● kreiranje i provođenje promidžbenih djelatnosti
 ● kreiranje i postavljanje reklama na otvorenom prostoru npr. oglasnih ploča, panoa, priopćenja, izloga, izložbenih dvorana, oslikavanje automobila, autobusa, itd.
 ● oglašavanje preko medija tj. prodaja vremena i prostora za razno medijsko oglašavanje
 ● raspačavanje ili odašiljanje oglasnoga materijala ili uzoraka
 ● zakup i davanje prostora za oglašavanje
 ● izradu fotografija za komercijalne svrhe i za građanstvo
 ● adresiranje, ulaganje, pečaćenje i slanje poštom omotnica i promidžbenog materijala,
 ● sastavljanje adresara za slanje poštom itd.
 ● naplata računa, ocjena kreditne sposobnosti pojedinaca i tvrtki ili njihovoga poslovanja
 ● poslovno posredništvo tj. dogovaranje kupnje ili prodaje manjih ili srednjih poduzeća, kancelarija, ordinacija i sl.
 ● modno dizajniranje tkanina, odjeće, obuće, nakita, namještaja i drugih proizvoda
 ● organiziranje sajmova, izložaba i kongresa
 ● agencijsko posredovanje u korist pojedinaca za dobivanje angažmana (zaposlenja) u filmskoj, kazališnoj predstavi ili drugoj zabavnoj ili sportskoj atrakciji, te plasiranje igara, knjiga, umjetničkih djela, fotografija itd

Opširnije informacije...

00000000Na razstavi sta predstavljena Slovenija kot država in njen trg telekomunikacij, osrednja pozornost pa je posvečena naslovnicam tednika Mladina in slovenski ustvarjalnosti. (STA) 19. januar PETERLE NOSILEC LISTE NSI NA EVROPSKIH VOLITVAH Izvršilni odbor Nove Slovenije je na petkovi seji za nosilca liste na volitvah v Evropski parlament soglasno imenoval predsednika sveta NSi, poslanca in opazovalca v Evropskem parlamentu Alojza Peterleta. Ob tem je izvršilni odbor evidentiral več kot 20 kandidatov za preostalih šest mest na listi, med njimi pa je skoraj tretjina žensk. Člani odbora so določili tudi kriterije za izbor preostalih kandidatov, eden ključnih pa je uravnotežena zastopanost žensk in moških. (STA) 19. januar PREHODNO OBDOBJE ZA OMEJITEV TRGA DELOVNE SILE Do sedaj so se Avstrija, Belgija, Finska, Francija SLOVENIJA KOMISIJO OPOZORILA NA POMANJKLJIVOSTI V ŠIRITVENIH IZRAČUNIH Slovenija in drugih devet držav, ki naj bi leta 2004 postale članice Evropske unije, je Evropsko komisijo v petek opozorilo na pomanjkljivosti v njenih prvih konkretnih širitvenih izračunih v podlagi za priprave na sklepna pristopna pogajanja. Po besedah slovenskih predstavnikov na srečanju s komisijo, Mojmirja Mraka in Helene Kamnar s finančnega ministrstva, se kot osrednji problem pri izračunih oziroma metodologiji zanje kaže povečevanje pritiska na nacionalne proračune oziroma proračunske primanjkljaje september VETERINARSKA INŠPEKCIJA EU OPOZORILA NA POMANJKLJIVE PROSTORSKE RAZMERE Obisk v Sloveniji je v petek končala veterinarska inšpekcija EU, ki je preverjala usposobljenost veterinarske službe na tistih slovenskih mejnih prehodih, ki bodo takšno funkcijo opravljali po vstopu v Evropsko unijo. Inšpektorji so ugotovili, da so postopki dela na mejnih veterinarskih postajah večinoma usklajeni in primerni, vendar pa zaradi neprimernih prostorov v nekaterih fazah postopka pregleda ni mogoče zagotoviti vseh predpisanih postopkov na samem mejnem prehodu september SCHENGEN: ČASOVNI NAČRT ZA KANDIDATKE BO PRIPRAVLJEN OKTOBRA Na dvodnevnem neformalnem zasedanju pravosodnih in notranjih ministrov Slovenije vse bolj zavedajo negativnih vplivov mestnega prometa na okolje september EVROPSKA ZAKONODAJA LETA 2004 TUDI V JEZIKIH NOVIH ČLANIC Evropska unija bo v letu 2004 v svojem uradnem listu evropsko zakonodajo, spisano na približno 80.000 straneh, objavila tudi v jezikih novih članic, med njimi tudi v slovenščini. V ta namen je urad EU za uradno objavo dokumentov v tem tednu podpisal pogodbe s petimi podjetji, ki bodo poskrbela za objavo te zakonodaje v skupaj devetih jezikih v posebni številki uradnega lista. 12. september IZRAČUNI BRUSLJA O SLOVENSKEM PRISPEVKU V PRORAČUN EU ZA LJUBLJANO NISO PRESENEČENJE Delovni dokument Evropske komisije o finančnih izračunih za širitev Evropske unije z desetimi novimi članicami v letu 2004, po katerih naj bi Slovenija z dnem vstopa v unijo postala neto plačnica v evropski proračun, za Ljubljano ni presenetljiv, saj so izračuni Bruslja zelo blizu rezultatom internih izračunov, ki sta jih pripravila ministrstvo za finance in posebna strokovna skupina pri Ožji pogajalski skupini. Minister za evropske zadeve in vodja slovenskih pogajalcev za vstop v EU Janez Potočnik je poudaril, da izračunane vrednosti v ničemer ne prejudicirajo končnega neto proračunskega položaja države in da pri nekaterih kandidatkah nazorno kažejo na potrebo po popravkih, s katerimi bi zagotovili, da nobena novinka ob vstopu v Evropsko unijo ne bo v slabšem finančnem položaju kot pred članstvom v povezavi. 12. september EVROPSKA KOMISIJA: POMEMBEN BO KONČNI REZULTAT POGAJANJ, NE PRVI IZRAČUNI Finančni izračuni za širitev Evropske unije z desetimi novimi državami v letu 2004, ki jih je državam članicam kot podlago za priprave na nadaljnja pristopna pogajanja s kandidatkami predložila Evropska komisija, so le delovni izračuni, katerih osrednji namen je prepričati države članice, da mora EU s kompenzacijskimi plačili zagotoviti, da nobena izmed novih članic ne bo postala neto plačnica v skupni evropski proračun že z dnem vstopa oziroma da po njem ne bo v slabšem finančnem položaju kot pred njim. To je v Bruslju poudaril tiskovni predstavnik evropskega komisarja za širitev Guenterja Verheugna, Jean Christophe Filori. 12. september PREDSEDSTVO EVROPSKE KONVENCIJE BO PRVI NAČRT USTAVNEGA DOKUMENTA PRIPRAVILO OKTOBRA Predsedstvo evropske konvencije, ki pripravlja podlage za nadaljnjo institucionalno reformo Evropske unije, bo oktobra predstavilo prvi načrt ustavnega dokumenta, osnutek dokumenta pa naj bi bil pripravljen v drugi polovici januarja prihodnje leto. Lojze Peterle, eden izmed treh slovenskih predstavnikov v konvenciji o prihodnosti EU, ki je tudi član njenega predsedstva je pojasnil, da konvencija trenutno iz prve faze poslušanja prehaja v drugo fazo priprave podlag za osnutek ustavnega dokumenta, kar je v domeni delovnih skupin konvencije. 11. september NEFORMALNO SREČANJE MINISTROV ZA KMETIJSTVO Kmetijski ministri Evropske unije in njihovi kolegi iz držav kandidatk za članstvo, med njimi tudi slovenski minister Franci But, so včeraj na neformalnem zasedanju v danskem Nyborgu podprli krepitev inovacij v evropskem kmetijskem in prehrambnem sektorju, saj so inovacije tudi temelj za razvoj skupne kmetijske politike. Zanje naj bi se namenjalo več sredstev v okviru razvoja podeželja. 11. september KULTURNI PROGRAM EU KULTURA 2000 Na koprski fakulteti za humanistične študije so predstavili petletni kulturni program EU Kultura 2000, namenjen sofinanciranju kulturnih programov. Letos ima možnost sodelovanja v programu, katerega proračun znaša skupno 167 milijonov evrov, prvič tudi Slovenija. Razpis za leto 2003 je odprt do 15. oktobra za enoletne projekte oziroma do 31. oktobra za večletne projekte, ki jih lahko prijavijo kulturni izvajalci iz 30 držav članic omenjenega programa, tako iz držav članic Unije kot tudi iz kandidatk. 11. september ČETRTO ZASEDANJE FORUMA O PRIHODNOSTI EVROPE Člani slovenskega foruma o prihodnosti Evrope so se na prvem zasedanju po poletnih počitnicah povečini zavzeli, naj leta 2000 potrjena Listina EU o temeljnih pravicah v prihodnje postane pravno zavezujoča. V razpravi je prevladalo mnenje, da dokument, ki opredeljuje temeljne vrednote evropskega povezovanja, ne more ostati na ravni politične deklaracije. 10. september FORUM DANES O STATUSU LISTINE EU O TEMELJNIH PRAVICAH Slovenski forum o prihodnosti Evrope, ki združuje okrog 50 predstavnikov civilne družbe, bo danes razpravljal o vprašanju statusa Listine EU o temeljnih pravicah. Gre za prvi dokument EU, ki integralno opredeljuje pravice in svoboščine državljanov EU. Potrjen je bil decembra 2000 v Nici, vendar ni postal pravno zavezujoč, zdaj pa se je v okviru razprav o nadaljnji reformi EU vprašanje pravnega statusa Listine znova odprlo. 10. september EU KORAK BLIŽJE K OBLIKOVANJU SKUPNEGA STALIŠČA O NEPOSREDNIH PLAČILIH ZA NOVE ČLANICE Na neformalnem srečanju kmetijskih ministrov Evropske unije v danskem Nyborgu je petnajsterica naredila korak proti oblikovanju skupnega stališča o neposrednih plačilih za nove članice povezave. Nova nizozemska vlada je omilila svoje stališče glede upravičenosti novih članic do neposrednih plačil v kmetijstvu in njihovi postopni uvedbi ne bo več nasprotovala oziroma nanjo pristajala le ob sočasnem dogovoru petnajsterice o postopnem ukinjanju neposrednih plačil v celoti. 10. september DRŽAVE KANDIDATKE VZTRAJAJO PRI SVOJIH ZAHTEVAH Države kandidatke za članstvo v Evropski uniji v pristopnih pogajanjih za kmetijstvo od svojih ključnih zahtev ne odstopajo, vendar pa kljub temu vidijo možnost za dosego takšnih kompromisnih dogovorov, ki bodo omogočili sklenitev pristopnih pogajanj s petnajsterico po zastavljenih načrtih do konca leta. Takšno je bilo splošno prepričanje kmetijskih ministrov kandidatk pred njihovim neformalnim srečanjem s kolegi iz držav petnajsterice v danskem Nyborgu. Svoje mnenje je podal tudi kmetijski minister Franci But, ki je prepričan, da lahko Slovenija z EU sklene sprejemljiv dogovor, pri čemer bi bile izpolnjene tudi njene zahteve september BUT VSTOP SLOVENIJE V EU NI ODVISEN OD MEJE S HRVAŠKO Slovenski minister za kmetijstvo Franci But je v pogovoru za hrvaški časnik Vjesnik izjavil, da vstop Slovenije v Evropsko unijo ni odvisen od rešitve vprašanja meje s Hrvaško. Ni moč reči, da to vprašanje na pristopnih pogajanjih z EU ni pomembno, vendar pa ni odločujoče, je dejal But. Pri tem je izpostavil slovenski interes, da Hrvaška čimprej postane članica Srednjeevropskega prostotrgovinskega sporazuma CEFTA in EU. 9. september SLOVENIJA PO STOPNJI ZAPOSLENOSTI PRIMERLJIVA Z EU Slovenija je po stopnji zaposlenosti primerljiva z Evropsko unijo, brezposelnost v državi pa je nižja od povprečja v petnajsterici, kaže poročilo Zaposlovanje v Evropi leta 2002, ki ga je objavila Evropska komisija. Po podatkih iz poročila je stopnja zaposlenosti v Sloveniji leta 2001 znašala odstotka, v EU pa 64 odstotka, medtem ko je bilo brezposelnih v Sloveniji odstotka, v EU pa odstotka. Slovenija sodi tudi med tisto peščico kandidatk, kjer je stopnja zaposlenosti v zadnjih letih naraščala, ugotavlja Evropska Komisija v svojem poročilu. 9. september RUPEL NA FORUMU GLAS EVROPE O PRIHODNOSTI EVROPSKE UNIJE Zunanji minister Dimitrij Rupel je ob koncu dvodnevnega uradnega obiska v Švici v soboto nastopil na forumu z naslovom Glas Evrope, ki je v okviru Expo 2002 potekal v Yverdon- Les-Bains. V govoru z naslovom Izkušnje za prihodnost je minister spregovoril o temeljnih vprašanjih za prihodnost Evropske unije, koheziji in povezovanju držav članic ter o sodelovanju in zmanjševanju demokratičnega deficita. 9. september AVSTRIJA ZA VSTOP SLOVENIJE V EU V Beljaku sta se v petek zvečer srečala slovenski notranji minister Rado Bohinc in njegov avstrijski kolega Ernst Strasser, kjer se je slednji zavzel za čimprejšnji vstop Slovenije v EU. Vstop Slovenije v EU bo pomenil prednost za Avstrijo predvsem na področju varnosti, saj je Slovenija po mnenju Strasserja na področju varovanja bodočih zunanjih meja EU naredila že veliko. 9. september V SLOVENIJO PRIHAJA VETERINARSKA INŠPEKCIJA EU V Slovenijo je v ponedeljek prispela veterinarska inšpekcija EU, ki bo do petka preverjala usposobljenost veterinarske službe na tistih slovenskih mejnih prehodih, ki bodo takšno funkcijo opravljali po vstopu v EU. To so Letališče Brnik, Luka Koper in trije cestno- železniški prehodi na meji s Hrvaško. Kot je povedal direktor Veterinarske uprave Zoran Kovač, se bo inšpekcija prvi dan med drugim seznanila s postopki in predpisi, ki veljajo v Sloveniji, ter številom in urnikom dela zaposlenih. Nato pa si bo v treh dneh ogledala omenjene mejne prehode, kjer bo preverjala stanje glede izpolnjevanja administrativnih in tehničnih pogojev, ki so predpisani v državah EU. 9. september EU TUDI V PRIHODNJE BREZ RADIKALNIH SPREMEMB EU bo verjetno tudi v prihodnje nadaljevala postopen proces svoje izgradnje, tako da ob naslednji reformi, za katero predloge pripravlja konvencija o prihodnosti EU, ne gre pričakovati radikalnih sprememb. Bo pa reforma natančneje opredelila razmerja znotraj unije, da bo ta bolj dojemljiva za pričakovanja državljanov. Tako sta se v petek v Ljubljani strinjala dva izmed treh slovenskih predstavnikov v konvenciji o prihodnosti EU, Matjaž Nahtigal in Slavko Gaber. 6. september EVROPSKI PARLAMENT ODPIRA VRATA OPAZOVALCEM IZ KANDIDATK Evropski parlament bo opazovalcem iz bodočih članic Evropske unije odprl vrata takoj po podpisu pristopnih pogodb ter tako postal prva izmed osrednjih institucij petnajsterice, v katerih bo širitev postala realnost pred njeno dejansko izvedbo. To so na sredinem srečanju v Strasbourgu sklenili voditelji političnih skupin v Evropskem parlamentu, zdaj pa morajo njihovo odločitev formalno potrditi še predsednik in podpredsedniki parlamenta. Sloveniji po pogodbi iz Nice v Evropskem parlamentu pripada sedem poslanskih mest. Skladno z dogovorom vodij političnih skupin bodo opazovalci iz bodočih članic lahko sodelovali na plenarnih zasedanjih parlamenta ter tudi na sejah delovnih teles in političnih skupin. Imeli bodo pravico govoriti, ne pa tudi glasovati. 6. september EVROPSKA KOMISIJA PRIPRAVILA NATANČNE ŠIRITVENE IZRAČUNE Evropska komisija je državam članicam Evropske unije v četrtek predložila natančne finančne izračune za širitev povezave z desetimi novimi državami v letu 2004. Izračune s konkretnimi številkami - koliko naj bi v skupno blagajno prispevala in koliko iz nje dobila vsaka posamezna bodoča članica - je komisija po navedbah omenjenih virov pripravila na podlagi svoje januarske finančne strategije za sklepni del pristopnih pogajanj Letošnja poročila komisije o napredku kandidatk bodo po pričakovanjih za Slovenijo zadnja, saj država po vseh ocenah sodi v krog držav, ki naj bi bile sposobne pristopni proces končati v zastavljenih rokih. 6. september KMALU OBJAVA PREVEDENIH TEMELJNIH DOKUMENTOV EU Proces prevajanja in priprave slovenske različice pravnih aktov Evropskih skupnosti intenzivno in uspešno poteka, kmalu pa bo vlada postregla tudi s konkretnimi rezultati. Konec septembra oziroma v začetku oktobra bodo objavljeni v slovenščino prevedeni temeljni evropski dokumenti, ki bodo na voljo tako v knjižni obliki kot tudi brezplačno na spletnih straneh. Na službi vlade za evropske zadeve poudarjajo, da Slovenija v procesu prevajanja izpolnjuje časovne roke in prioritete, ki jih je določil Bruselj. 6. september PROTESTNE ZAHTEVE KMETOV RAZUME TUDI VLADNA STRAN Na četrtkovem shodu slovenskih kmetov, ki sta ga organizirali Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije, se je po podatkih organizatorjev zbralo približno 6000 kmetov iz vse države. Svoje protestne zahteve so predstavniki kmetov izročili tako predsedniku vlade Janezu Drnovšku kot predsedniku DZ Borutu Pahorju. Oba sta bila mnenja, da so zahteve po ureditvi položaja slovenskega kmetijstva pred vstopom v EU upravičene, njihovo reševanje pa bodo vlada, parlament in pristojna ministrstva poskušali rešiti v okviru realnih možnosti. Predstavnike kmetov je po končanem shodu sprejel tudi minister za kmetijstvo Franc But, ki je po srečanju dejal, da ima s kmeti na nekaterih področjih povsem enaka stališča, ponudil pa jim je tudi partnerski odnos pri pogajanjih za vstop v EU in proračunskih zahtevah. 5. september NOVA RAZPISA EU ZA PROGRAMA LEONARDO DA VINCI IN SOCRATES Evropska komisija je objavila nova razpisa za programa Leonardo da Vinci in Socrates. Program Leonardo da Vinci, ki je namenjen poklicnemu in strokovnemu izobraževanju, v novem razpisu za leto 2003-2004 daje prednost trem področjem: vrednotenju učenja, novim oblikam učenja in poučevanja ter usmerjanju in svetovanju odraslim. Program Socrates, ki pokriva splošno področje vzgoje in izobraževanja, daje z novim razpisom poudarek pripravam na širitev Unije, pospeševanju trajnostnega razvoja, stabilnosti in varnosti, prihodnjim izzivom v izobraževanju in usposabljanju, spodbujanju enakih možnosti, vseživljenjskemu izobraževanju in e-izobraževanju. 5. september KMETIJSKI MINISTRI CEFTE ZA ENAKOVREDEN POLOŽAJ KANDIDATK Kmetijski ministri držav pogodbenic Srednjeevropskega prostotrgovinskega sporazuma - CEFTA (Slovaška, Češka, Poljska, Madžarska, Slovenija, Romunija in Bolgarija) so ob koncu srečanja v Bratislavi podpisali skupno poročilo, v katerem so se med drugim strinjali, da bi za uspešen pogajalski proces EU morala kandidatkam zagotoviti enakovredne pogoje in ne samo enake obveznosti do EU. Slovenski kmetijski minister But je dejal, da so se dogovorili za minimum tistega, kar lahko skupaj zastopajo v pogajalskem procesu, in pojasnil, da so kandidatke za članstvo v EU med seboj na drugi strani zelo različne, zato bodo v pogajalskem procesu nastopale tudi individualno. 5. september SREČANJE S FINSKIM MINISTROM ZA EVROPSKE ZADEVE Slovenija in Finska sta državi, ki imata veliko skupnega, zato njuni odnosi niso osredotočeni zgolj na sklepno fazo pristopnih pogajanj med Slovenijo in Evropsko unijo, temveč tudi na sodelovanje in partnerstvo v prihodnji, razširjeni EU, je bila skupna ugotovitev ministrov za evropske zadeve obeh držav, Janeza Potočnika in Jarija Vilena, ki sta se včeraj srečala v Ljubljani. 4. september PODPRTO OBLIKOVANJE SKLADA ZA POMOČ OB NARAVNIH KATASTROFAH Evropski parlament je na včerajšnjem zasedanju v Strasbourgu podprl oblikovanje posebnega sklada za pomoč ob naravnih, tehnoloških in okoljskih katastrofah, ki ga je v odzivu na katastrofalne poplave v Srednji Evropi minuli teden predlagala Evropska komisija. Parlament je naklonjen tudi drugim oblikam pomoči, ki jih je za odpravljanje posledic poplav sprejela Komisija. V prvi vrsti gre za preusmerjanje sredstev iz Unijinih strukturnih skladov v primeru prizadetih držav članic in preusmerjanje sredstev iz programov predpristopne pomoči za prizadete kandidatke. 3. september LETOS PRVIČ TUDI ZA SLOVENIJO SREDSTVA IZ PROGRAMA KULTURA 2000 Evropska komisija je za leto 2002 odobrila 33 milijonov evrov za sofinanciranje 224 projektov v okviru programa Kultura 2000. Med 28 državami, ki sodelujejo v programu, je letos prvič tudi Slovenija. Ljubljanska univerza, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Društvo slovenskih pisateljev ter posamezni umetniki se bodo vključili v šest različnih projektov, med katerimi jih je največ s področja vizualnih umetnosti, ohranjanja kulturne dediščine in literature. 30. avgust STANJE SLOVENSKEGA KMETIJSTVA NE BO SLABŠE Ministrstvo za kmetijstvo in Delegacija Evropske komisije v Sloveniji sta v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma pripravila javno razpravo o prihodnosti skupne kmetijske politike EU in slovenskega kmetijstva. Glavno sporočilo ministra Buta in vodje delegacije Fouereja je bilo, da se ekonomsko stanje slovenskega kmetijstva z vstopom v EU, ki za kmetijsko politiko namenja veliko denarja, ne bo poslabšalo. 29. avgust PROGRAM PRESTRUKTURIRANJA ŽIVILSKOPREDELOVALNE INDUSTRIJE Parlamentarni kmetijski odbor je sprejel sklep, da naj vlada pripravi celovit program prestrukturiranja živilskopredelovalne indistrije, s katerim bo oblikovala jasen koncept politike do te industrije oz. do povezave med pridelovalci, predelovalno industrijo in trgovino. V kolikor bo ta ukrep uspešen, potem napovedi o boljših časih za slovensko kmetijstvo pod okriljem EU niso nerealni. 21. avgust SLOVENIJA NA ČELU GLEDE NA BDP Slovenija je s svojim BDP na prebivalca že zdaj bliže povprečju EU kot Grčija, je ugotovil dunajski inštitut za mednarodne gospodarske primerjave (WIIW). Vsem kandidatkam za članstvo WIIW napoveduje hitrejšo gospodarsko rast kot članicam EU, vendar pa morajo nekatere še veliko nadoknaditi. Poljska in Litva bosta imeli leta 2015 polovični BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU, Estonija 56-odstotnega, Latvija pa 44-odstotnega. Napoved WIIW še kaže, zakaj bodo morale Bolgarija, Romunija in Turčija še dolgo čakati na vstop v EU. Bolgarsko gospodarstvo naj bi šele leta 2015 doseglo 40 odstotkov povprečja unije, romunsko 32 odstotkov, turško gospodarstvo pa naj bi po napovedih WIIW s 25 odstotki povprečja EU leta 2015 stagniralo. 19. avgust JAVNO MNENJE O VSTOPU V EU Terenska raziskava javnega mnenja o stališčih slovenskih državljanov do več socialnih, kulturnih, političnih in gospodarskih vprašanj, ki jo je Center za raziskovanje javnega mnenja izvedel junija je pokazala, da bi za vstop Slovenije v EU na morebitnem referendumu glasovalo 56,3% anketiranih, proti pa 22,5%. V anketi je sodelovalo 1123 polnoletnih prebivalcev Slovenije. 48,6% pa jih verjame, da bi bila vključitev v Unijo koristna. 12. avgust DEMOGRAFSKI PODATKI EU Število prebivalcev EU se je v zadnjem letu povečalo za 1,5 milijona. Omenjeno število pa ni posledica višje rodnosti v državah EU - kar tri četrtine prirastka namreč predstavljajo priseljenci -, je sporočil Eurostat. Medtem pa se je v večini kandidatk število prebivalcev zmanjšalo. Izjeme so Turčija, ki beleži 1,7-odstotno rast, Ciper in Malta bili mnenja, da bo uporaba evra na počitnicah Britance prepričala v prednosti njegove uporabe, kar pa se ni zgodilo. 12. avgust PREVAJANJE EVROPSKEGA PRAVNEGA REDA V SLOVENŠČINO NAŠA ŠIBKA TOČKA Medtem ko Slovenija v pripravah na vstop v Evropsko unijo - po načrtih naj bi država postala članica povezave leta 2004 - pri sprejemanju potrebnih reform, prevzemanju evropske zakonodaje in vzpostavljanju institucionalnega okvirja za delovanje v okoliščinah članstva napreduje razmeroma dobro in brez večjih težav, pa ena izmed resnih šibkih točk ostaja prevajanje evropskega pravnega reda v slovenščino. Priprava slovenske različice acquis communautaire je namreč eden od pogojev za sprejetje Slovenije v Unijo, državo pa na tem področju čaka še precej dela. 12. avgust REZULTATI ŠTUDIJE O UČINKIH SREDSTEV IZ STRUKTURNIH SKLADOV EVROPSKIM REGIJAM Evropska komisija je objavila rezultate študije o učinkih sredstev iz strukturnih skladov evropskim regijam t.i. cilja 1; gre za regije, kjer je BDP nižji od 75 odstotkov povprečja unije. Kot je pokazala študija, strukturna pomoč dejansko zmanjšuje razlike med revnimi in bogatimi. Sicer namerava EU v obdobju 2000-2006 manj razvitim evropskim regijam nameniti skupno 135 milijard evrov, dodatna sredstva pa bodo zagotovljena še iz lokalnih in regionalnih virov. 12. avgust SREDSTVA SAPARD ODSLEJ BOLJ DOSTOPNA Vlada je sprejela uredbo o spremembah uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike programa razvoja podeželja 2000-2006 (Sapard), s katero je spremenila nekatere splošne kriterije za izbor projektov. Kmetijska gospodarstva bodo tako na prihodnjih razpisih za pridobitev sredstev iz programa predpristopne pomoči imela več možnosti za pridobitev sredstev. Naslednji razpis bo predvidoma objavljen konec septembra ali v začetku oktobra, razdeljevali pa bodo sredstva v višini 2,1 milijarde tolarjev, ki jim bodo prišteli še neporabljena sredstva iz prvega razpisa. 7. avgust ZAHVALA EVROPSKEGA KOMISARJA ZA PODJETJA IN INFORMACIJSKO DRUŽBO SLOVENIJI Evropski komisar za podjetja in informacijsko družbo Erkki Liikanen je ministru za informacijsko družbo Pavlu Gantarju poslal pismo, v katerem se zahvaljuje Sloveniji kot gostiteljici evropske ministrske konference o informacijski družbi, ki je potekala junija letos v Ljubljani. Konferenca je po njegovem mnenju pokazala, da je Slovenija odločna pri razvoju nove ekonomije, ki temelji na znanju. Ministru se je tudi zahvalil za podporo in za sodelovanje Slovenije pri novem akcijskemu načrtu eEurope 2005, ki opredeljuje nadaljnji proces razvoja informacijske družbe. Liikanen je še poudaril, da bi morale biti države kandidatke za članstvo v EU čimprej vključene v ta proces. 7. avgust EVROPSKA KOMISIJA NAMENILA 4 MILIJONE EVROV ZA PROMOCIJO ŠPORTA IN ŠPORTNEGA NAČINA ŽIVLJENJA Evropska komisija je na sedežu EU V Bruslju sporočila, da je za letošnje in prihodnje leto namenila štiri milijone evrov za okrog 50 akcij, ki zajemajo različna področja promocije športa in športnega načina življenja ter boja proti dopingu. Dejavnosti bodo uvod za leto 2004, ki je evropsko leto izobraževanja in vzgoje prek športnih dejavnosti, so pa tudi del akcij v prizadevanjih za boj proti prepovedanim poživilom, v katere se je Evropska komisija vključila že pred časom. 7. avgust POVEČANJE BREZPOSELNOSTI V EU Stopnja brezposelnosti se je junija v primerjavi z majem v 12 državah članicah evropske gospodarske in monetarne unije (EMU) z 8,3 odstotka povzpela na 8,4 odstotka. Brezposelnost se je povečala tudi v celotni petnajsterici, ki je junija zabeležila 7,7-odstotno stopnjo brezposelnosti, medtem ko je ta maja znašala 7,6 odstotka, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. Po ocenah Eurostata je bilo junija na evroobmočju brezposelnih 11,6 milijona ljudi, v celotni EU pa 13,6 milijona. 7. avgust SAPARD Vlada je na torkovi dopisni seji obravnavala in sprejela uredbo o spremembah uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike programa razvoja podeželja 2000-2006 (Sapard). Sprejeta uredba vključuje spremembe nekaterih splošnih kriterijev za izbor projektov Sapard, opredeljenih v okviru uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike Programa razvoja podeželja 2000-2006. Vlada je sprejela tudi sklep, da se investicije iz programa sofinanciranja izgradnje objektov in naprav obveznih lokalnih javnih služb varstva okolja iz državnega proračuna za letošnje leto delijo na investicije, ki so že v teku in za katere občinam ni potrebno pridobiti soglasja ministrstva za finance, in na investicije, za katere morajo občine pred njihovim začetkom pridobiti soglasje omenjenega ministrstva skladno z določbami zakona o financiranju občin liberalizaciji trgovine za 416 različnih kmetijskih izdelkov, med katerimi so tudi občutljivi proizvodi, kot so mleko in mlečni proizvodi ter mesni proizvodi. Slovenija ima sicer večji interes za liberalizacijo trgovine s predelanimi živilskimi proizvodi, ki pa se še niso začela, saj Evropska komisija še čaka na mandat za pogajanja. Na pogajanjih maja leta 2000, ki so pripeljala do zadnjih vsebinskih dogovorov na tem področju, je Slovenija dosegla, da za večino od sedmih občutljivih proizvodov (svinjina, perutnina, jajca, sir, jabolka, svež in predelan paradižnik) ne bo uvedena liberalizacija po načelu "dvojne ničle", torej popolne ukinitve carin in hkratne ukinitve izvoznih nadomestil, temveč sta v trgovini s temi proizvodi strani uvedli carinske kvote. Popolnoma pa sta strani takrat liberalizirali trgovino oziroma odpravili carine brez količinskih omejitev za tiste proizvode, za katere v EU velja carinska stopnja, manjša od 10 odstotkov. Po tem načinu Slovenija v EU izvaža 239 proizvodov, EU pa v Slovenijo izvaža 466 proizvodov. 24. julij PODPORA ČLANSTVU V EVROPSKI UNIJI V DRŽAVAH KANDIDATKAH Evropska komisija je prejšnji teden objavila pregled trenutne podpore članstvu v Evropski uniji po nekaterih državah kandidatkah. Glavni zaključki, ki jih je komisija objavila nakazujejo najnižjo stopnjo podpore članstvu v Latviji, kjer bi na referendumu za vstop v EU glasovalo 41,5 odstotka vprašanih. Najbolj so članstvu v EU naklonjeni Bolgari (61%), prav tako pa so visoko stopnjo podpore izkazali Poljaki (60%) in Estonci (57%). Glede na odstotek sledijo Slovenci (55%), Litvanci (52,5%), Čehi (46%) in Latvijci (41,5%). 24. julij STRMŠNIK PO DVODNEVNEM OBISKU V BRUSLJU Slovenija bo na sklenitev pristopnih pogajanj o regionalni politiki na novem krogu pogovorov z Evropsko unijo prihodnji teden v Bruslju pristala le, če bo dobila določena jasna zagotovila petnajsterice. S posebno izjavo "večstranskega" značaja naj bi bila potrjena avtomatična možnost delitve države na tri regije po izteku sedanjega proračunskega obdobja leta 2006. Prav tako naj bi bilo v izjavi izraženo pričakovanje Slovenije, da bo iz strukturnih skladov dobila dovolj sredstev za izvedbo kakovostnih razvojnih programov, je ob robu dvodnevnih pogovorov na Evropski komisiji v torek dejal član slovenske pogajalske ekipe Igor Strmšnik. Trenutno unija namreč državi ponuja precej manj, kot si ta želi: Slovenija bi rada dobila sredstva v višini treh odstotkov bruto domačnega proizvoda (BDP), EU pa ji je pripravljena zagotoviti največ 0,68 odstotka BDP. O sredstvih za regionalno politiko se bosta strani dogovarjali šele v sklepni, finančni fazi pogajanj ob koncu letošnjega leta, vendar želi Slovenija jasno povedati, da je ponujenih ji sredstev premalo, da bi država lahko izvedla načrtovane razvojne projekte, ki jih bo podprla tudi skozi lastni proračun. Države članice namreč še niso zavzele skupnih izhodišč za pogajanja o regionalni politiki z državo in se opredelile do izjave, ki jo Ljubljana želi kot dodatek. 24. julij CIRIL ŠTOKELJ NOVI SLOVENSKI VELEPOSLANIK PRI EU Novi slovenski veleposlanik pri Evropski uniji Ciril Štokelj je danes v Bruslju predal poverilna pisma, že v minulih dneh pa se je novi veleposlanik sestal tudi s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem. 23. julij SLOVENIJA TE DNI V BRUSLJU O REGIONALNI POLITIKI Državni sekretar za regionalno politiko na gospodarskem ministrstvu Igor Strmšnik je te dni na obisku v Bruslju, kjer se s predstavniki Evropske komisije pogovarja o pripravah Slovenije na črpanje pomoči iz strukturnih in kohezijskega sklada po vstopu države v EU. Koliko sredstev bo Slovenija dobila iz strukturnih in kohezijskega sklada po vstopu v unijo, še ni jasno. Čeprav je država v pristopnih pogajanjih z EU tik pred začasnim zaprtjem poglavja o regionalni politiki, bo namreč vsota dorečena šele v zadnji fazi pogajanj konec letošnjega leta. Začasno bo Slovenija usklajevanja o regionalni politiki z EU sklenila prihodnji teden, na pogajanjih 29. in 30. julija. 23. julij PO PETDESETIH LETIH PODPISA POGODBE O ESPJ Petdeset let po uveljavitvi se danes izteka veljavnost pogodbe o Evropski skupnosti za premog in jeklo (ESPJ), Evropska unija pa bo to pomembno prelomnico v svoji zgodovini slavnostno obeležila. Šest držav je povojni Evropi s podpisom pogodbe 18. aprila 1951 skušalo zagotoviti okvir za ponoven gospodarski in industrijski razvoj, hkrati pa oblikovati temelj za trajni mir in s tem preprečiti, da bi med njimi ponovno zaživelo sovraštvo. Kot se je izkazalo, pa je bila pogodba tudi prvi pravni temelj za nadnacionalno organizacijo, ki se danes imenuje Evropska unija. Ob tako pomembni prelomnici so pred poslopjem Evropske komisije dopoldne simbolno spustili zastavo ESPJ in na njeno mesto obesili zastavo EU, ob tej priložnosti je na kratko spregovoril tudi komisijin predsednik Romano Prodi. Popoldne komisija pripravlja simpozij o zgodovini in prihodnosti EU, ki se ga bo udeležilo več v zgodovini ESPJ pomembnih posameznikov. 22. julij KONVENCIJA MLADIH "Pomena konvencije mladih o prihodnosti Evropske unije ne gre podcenjevati. Mladi smo stvar vzeli resno in smo predstavili svoja pričakovanja od unije v prihodnje." Tako je bilo v petek soglasnih vseh pet od sedmih slovenskih predstavnikov v evropski konvenciji mladih, ki so v Centru Evropa predstavili svoje izkušnje in poglede na sodelovanje v zasedanju omenjenega vseevropskega foruma, ki je med 9. in 12. julijem potekalo v Bruslju. Mladi so svoje poglede na prihodnjo EU predstavili tudi članom konvencije o prihodnosti EU, ki pripravlja predloge za nadaljnjo institucionalno prenovo unije. 22. julij ZUNANJI MINISTRI EVROPSKE UNIJE TUDI O ŠIRITVI Zunanji ministri Evropske unije se bodo danes v Bruslju sestali na prvem rednem zasedanju v času danskega predsedovanja, posvetili pa se bodo tudi načrtom za uspešno izvedbo širitve v skladu z zastavljenim urnikom. Sklenitev pristopnih pogajanj je predvidena do konca leta in vstop prvih novih članic v unijo leta 2004. Danska načrtuje jeseni sklic kar treh krogov pristopnih pogajanj s kandidatkami na ministrski ravni ter "pogosto in po prilagodljivem urniku" tudi pogajanja na ravni vodij pogajalskih ekip. Ta proces naj bi imel tri faze: v prvi naj bi EU do konca septembra s kandidatkami končala pogajanja o vseh nefinančnih poglavjih, v drugi naj bi do konca oktobra ali najkasneje začetka novembra poenotila svoja stališča do finančnih vprašanj ter določila na vstop pripravljene kandidatke, v tretji pa najkasneje na vrhu decembra na vrhu v Koebenhavnu sklenila pogajanja z do desetimi kandidatkami. 22. julij 49% SLOVENCEV PODPIRA VSTOP V EU Polovica državljanov meni, da bi bil vstop Slovenije v Evropsko unijo koristen, je pokazala redna mesečna javnomnenjska raziskava. V primerjavi z junijem je podpora vstopu v EU rahlo višja, saj je prejšnji mesec članstvo Slovenije v EU podprlo 49 odstotkov vprašanih. Raziskava je še pokazala, da 27 odstotkov vprašanih meni, da vstop v povezavo Sloveniji ne bi koristil (prav toliko prejšnji mesec). Na referendumu o vstopu Slovenije v EU bi "za" glasovalo 56 odstotkov vprašanih, kar je podobno kot junija, ko bi jih vstop Slovenije v unijo podprlo 55 odstotkov. Referenduma bi se ta mesec udeležilo 83 odstotkov vprašanih. 20. julij ZA EVROPEJCE DRUŽINA NA PRVEM MESTU, POLITIKA NA ZADNJEM Srečno družinsko življenje je z velikim naskokom na prvem mestu seznama najpomembnejših vrednot državljanov Evropske unije. Poslovni uspeh, prijateljstvo, razvedrilo in religija sledijo družinskemu življenju, medtem ko se na repu lestvice pojavlja politično delovanje, so pokazali rezultati ankete o željah in ambicijah prebivalcev petnajsterice, ki jo je v številki za julij in avgust objavila francoska revija Futuribles. 19. julij FINANČNI MINISTRI EU DANES O PRORAČUNU ZA LETO 2003 Finančni ministri Evropske unije bodo na današnjem zasedanju v Bruslju opravili prvo branje proračuna za leto 2003, v okviru katerega naj bi predlog Evropske komisije po napovedih doživel kar nekaj sprememb. Ministri naj bi namreč želeli plačila v skupno blagajno ohraniti pod mejo stotih milijard evrov, zato naj bi oklestili načrtovana sredstva za kmetijstvo, strukturne sklade, predpristopno pomoč in tudi priprave na širitev, in sicer v tistem delu, ki predvideva financiranje zaposlitev 500 novih ljudi, večinoma iz držav kandidatk za članstvo, že v prihodnjem letu. Seveda pa ministri proračuna, v katerega se na leto steka nekaj več kot odstotek unijinega bruto nacionalnega proizvoda (BNP) in katerega predlog jim je aprila predložila komisija, danes ne bodo sprejemali dokončno. Opravili bodo le prvo branje in nato predlog skupne blagajne posredovali Evropskemu parlamentu. Ta lahko v prvem branju pripravi dopolnila, na katere se znova odzovejo komisija in ministri, nato pa je po opravljenem drugem branju parlament tisti, ki proračun sprejme. To mora storiti najkasneje decembra. 18. julij POTOČNIK IZ LIZBONE IN MADRIDA Slovenija je ena izmed najbolje pripravljenih kandidatk za članstvo v Evropski uniji, zato se ji ni potrebno bati za uspešno sklenitev pristopnih pogajanj s petnajsterico v skladu s časovnimi roki. To je bilo temeljno sporočilo srečanj ministra za evropske zadeve in vodje pogajalcev za vstop Slovenije v Unijo Janeza Potočnika s portugalskimi in španskimi sogovorniki. Kot je povedal Potočnik, sta oba obiska potrdila, da Slovenija v odnosih s sedanjimi članicami EU počasi presega predpristopno stanje in vse bolj navezuje stike v smislu sodelovanja v prihodnosti, ko bo tudi sama postala članica unije. "Gre za stike na drugi ravni v smislu okrepljenega sodelovanja zaradi skupnih interesov, ki jih bomo imeli kot enakopravni partner v EU z drugimi članicami," je pojasnil. 18. julij SLABA VEČINA LATVIJCEV ZA VSTOP V EU Vstop Latvije v Evropsko unijo podpira 45,5 odstotka Latvijcev, so pokazali izidi junija opravljene javnomnenjske raziskave centra za javno mnenje Latvijas Fakti. V primerjavi z majem se je podpora članstvu države v uniji povečala za 4 odstotke. Anketa je še pokazala, da članstvu Latvije v EU nasprotuje 38,5 odstotka vprašanih, neopredeljenih pa je bilo 16 odstotkov anketirancev. Slednjih je bilo junija v primerjavi z majsko raziskavo za 4,1 odstotka manj. Latvija naj bi pristopna pogajanja z EU po načrtih sklenila do konca letošnjega leta, referendum o vstopu države v povezavo pa vlada načrtuje za prihodnje leto. 18. julij VLADA PREGLEDALA NALOGE IDC Slovenska vlada je na četrtkovi seji pregledala naloge, pristojnosti in seznam odgovornih oseb pri projektih Informacijsko-dokumentacijskega centra (IDC), omenjenemu vprašanju pa se je posvetila predvsem zaradi potrebe po natančnem in dokumentiranem beleženju slovenskega vključevanja v Evropsko unijo. IDC si namreč prizadeva zagotoviti celovito informacijsko in komunikacijsko podporo procesu približevanja Slovenije EU. Temeljni cilji programa IDC so med drugim vsem zainteresiranim uporabnikom omogočiti vpogled v podatke, dokumente in analize s področja vključevanja Slovenije v EU, center si prizadeva za celovito informacijsko podporo vsem aktivnostim in pogajanjem Slovenije z unijo in skuša zagotoviti učinkovito informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo, ki bi bila usklajena s Strategijo uvajanja informacijske infrastrukture v državne organe. 18. julij MINISTER BUT AVSTRIJSKEGA KOLEGA SEZNANIL S PRIČAKOVANJI SLOVENIJE OB VSTOPU V EU Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But je na Forumu v Alpbachu, ki letos poteka pod geslom Razvoj podeželja - bistveno vprašanje širitve EU, kot častni gost spregovoril o slovenskih izkušnjah z razvojem podeželja v povezavi z integracijo v skupno kmetijsko politiko. V bilateralnem pogovoru z avstrijskim kolegom Wilhelmom Moltererjem, ki je ministru zagotovil vso podporo pri vključevanju v EU, se je pogovarjal tako o slovenskih pogledih na predlog reforme o skupni kmetijski politiki kot o Lipicancih. 17. julij INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V EU MAJA NAVZGOR Industrijska proizvodnja se je v 12 članicah evropske gospodarkse in monetarne unije (EMU) v letošnjem maju v primerjavi z aprilom zvišala za 0,1 odstotka, v celotni petnajsterici pa za 0,2 odstotka. Na letni ravni pa je industrijska proizvodnja evroobmočja maja letos upadla za 1,2 odstotka, v EU pa za odstotek. V maju so v primerjavi z letošnjim aprilom največjo rast industrijske proizvodnje zabeležili na Irskem, kjer je ta narasla za 4,3 odstotka, v Italiji (1,6 odstotka) ter na Nizozemskem (1,4 odstotka). Med državami, kjer je industrijska proizvodnja v maju upadla, pa beleži največji padec Finska s (-1,5 odstotka), sledita pa ji Španija (-1,2 odstotka) ter Nemčija (-0,9 odstotka). 17. julij EVROPSKA KOMISIJA OCENJUJE AMERIŠKE IZJEME IZ JEKLARSKIH UKREPOV KOT NEZADOSTNE Evropska komisija ocenjuje, da je doslej predstavljen seznam jeklarskih izdelkov, ki jih bodo ZDA izvzele iz ukrepov, s katerimi so zaprle svoj trg jekla, "očitno nezadosten" in bo na podlagi tega izhodišča tudi pripravila priporočila državam članicam glede uvedbe povračilnih ukrepov, za oblikovanje katerih si je kot rok postavila petek, 19. julij. Na temelju priporočil bodo o uvedbi ukrepov v ponedeljek, 22. julija, razpravljali zunanji ministri petnajsterice. Ali bo komisija uvedbo protiukrepov s t. i. krajšega seznama v vrednosti 379 milijona evrov priporočila takoj ali bo uniji svetovala počakati do izteka roka (konca avgusta), pa ostaja neznano. 17. julij PREDSTAVNIKI ACP IN EU NA FIDŽIJU O MEDNARODNI TRGOVINI Voditelji držav iz Afrike, Karibov ter Pacifika (ACP) na vrhunskem srečanju s predstavniki Evropske unije na temo Solidarnost v globaliziranem svetu od srede do petka razpravljajo o trgovinskih odnosih med 78 državami ACP in petnajsterico ter o razvojni pomoči unije omenjenim državam v razvoju. Po poročanju agencij se vrha udeležuje 63 delegacij, med njimi le 18 voditeljev držav, srečanje pa se je zaradi spora o predstavniku Madagaskarja začelo z zamudo. 17. julij BERLIN IN PARIZ O SPORU GLEDE FINANCIRANJA ŠIRITVE EU Zunanja ministra Nemčije in Francije, Joschka Fischer in Dominique de Villepin, sta med pogovori v Parizu v torek zvečer poudarila, da želita Nemčija in Francija zgladiti nesoglasja glede financiranja širitve Evropske unije. "Razširjena Evropa ne bo poceni", je dejal Fischer in obenem izpostavil potrebo po strukturnih reformah unije. "Pri sprejemanju novih članic iz Srednje in Vzhodne Evrope je nujna porazdelitev bremena na vse partnerice EU," je še poudaril Fischer in dodal, da sicer obstajajo različni interesi med državama, ki pa jih je potrebno rešiti s kompromisom. 17. julij FRANCIJA ZNOVA NA EVROPSKEM SODIŠČU Evropska komisija se je v sredo odločila proti Franciji ponovno sprožiti postopek na evropskem sodišču v Luksemburgu, ker država še vedno ni odpravila embarga na uvoz britanske govedine, čeprav ji je to že konec lanskega leta naložilo tudi sodišče. Komisija sodišču predlaga, da naj Franciji za vsak dan nespoštovanja odločitve o obveznem umiku embarga naloži kazen v višini 158.250 evrov. 17. julij PRIHAJA NOV EVROPSKI PODIPLOMSKI PROGRAM ERASMUS SVET Evropska komisija je v sredo prižgala zeleno luč za oblikovanje evropskega podiplomskega programa Erasmus Svet, s katerim želi na podoben način kot ZDA s Fulbrightovim programom podiplomskim študentom tako iz tretjih kot tudi evropskih držav omogočiti kakovostno nadaljnje izobraževanje. Program se bo po načrtih komisije sprva izvajal v obdobju od leta 2004 do 2008, zanj pa naj bi EU zagotovila proračun v višini 200 milijonov evrov. V teh podiplomskih programih bodo sodelovali tudi podiplomski študentje iz tretjih držav, in sicer do dve akademski leti, pri čemer se bodo lahko potegovali za štipendijo v višini 1600 evrov mesečno. Skupaj naj bi v okviru programa štipendije dobilo 2000 študentov iz tretjih držav, vseh štipendij pa naj bi bilo 4200. 17. julij NOVA PRAVILA ZA PRODAJO AVTOMOBILOV V EU Evropska komisija je v sredo sprejela temeljito prenovljena pravila za prodajo in servisiranje avtomobilov v Evropski uniji, s katerimi se bodo zaostrili konkurenčni pogoji v avtomobilskem sektorju, ljudem pa bodo nakup in pregledi ter popravila avtomobilov precej olajšani. Pravila bodo v veljavo stopila 1. oktobra letos, ko se bo po sedmih letih iztekel sedanji, predvsem za proizvajalce avtomobilov dokaj ugoden sistem prodaje, veljala pa bodo do konca maja 2010. Z novimi pravili želi Evropska komisija zagotoviti večjo konkurenco med prodajalci avtomobilov, ki naj bi koristila predvsem kupcem - tako naj bi prebivalci EU lahko brez večjih težav kupovali avtomobile v drugih članicah unije, če so tam zaradi nižje davčne obremenitve cenejši. Ena od posledic tega bi bilo tudi splošno znižanje cen avtomobilov. 17. julij AFERI S HORMONOM MPA ŠE NI VIDETI KONCA Evropska unija še vedno ni razkrila vseh razsežnosti afere z rastnim hormonom MPA, ki naj bi se po zadnjih podatkih prek glukoznega sirupa oziroma živalske krme ali uvoženih živali, ki so to krmo jedle, domnevno pojavil v kar enajstih državah članicah. O zadevi so v torek zvečer ponovno razpravljali izvedenci EU za varno prehrano in potrdili odločenost raziskavo nadaljevati, hkrati pa z vsemi potrebnimi ukrepi zaščititi javno zdravje. 16. julij POTOČNIK TE DNI V ŠPANIJI O SKLEPNI FAZI ŠIRITVE Minister za evropske zadeve in vodja slovenskih pogajalcev za vstop Slovenije v Evropsko unijo Janez Potočnik bo v torek in sredo na dvodnevnem obisku v Španiji sogovornikom predstavil slovenska stališča pred sklepnim delom pristopnih pogajanj med Ljubljano in petnajsterico, v četrtek pa bo obiskal še Lizbono. Obiska sodita v niz ministrovih obiskov po državah članicah EU, namenjenim pridobivanju podpore za slovenska stališča v sklepni fazi pogajanj. V delegaciji sta poleg ministra Potočnika še svetovalec Mojmir Mrak in član ožje pogajalske skupine za vstop Slovenije v EU Emil Erjavec julij EVRO HITRO NAVZGOR Evropska centralna banka je referenčni tečaj evra v torek določila pri dolarja Evropski uniji, ki bodo še povečale učinkovitost in konkurenčnost gospodarstva, je ocenila Evropska komisija. 16. julij ŠPANIJA POTOČNIKU ZAGOTOVILA PODPORO Po pogovorih z generalnim sekretarjem španskega zunanjega ministrstva Carlosom Bastarrechejem v Madridu je minister za evropske zadeve Janez Potočnik povedal, da Španija razume posebnosti, ki jih Slovenija izpostavlja pred sklepno fazo pristopnih pogajanj z Evropsko unijo, ko so ostala odprta le še tri poglavja iz t.i. finančnega paketa (kmetijstvo, regionalna politika in proračun), in ji izraža podporo pri iskanju ustreznih rešitev. 16. julij PREDNOSTNA NALOGA DUBLINA OSTAJA USPEŠEN IZID REFERENDUMA O POGODBI IZ NICE Namestnik irskega vladnega predstavnika v konvenciji o prihodnosti Evropske unije Bobby McDonagh je na obisku v Ljubljani dejal, da ostaja pridobitev zadostne podpore za ratifikacijo pogodbe iz Nice osrednja naloga irske vlade. Ob predstavitvi irskih stališč do širitve in prihodnosti EU je irski gost poudaril, da je poglabljanje dvostranskih odnosov med sedanjimi in prihodnjimi članicami velikega pomena za prihodnje uspešno sodelovanje znotraj EU. McDonagh je z gostiteljem, slovenskim vladnim predstavnikom v evropski konvenciji Matjažem Nahtigalom, izmenjal stališča o poteku dela konvencije in o nekaterih predlogih za prihodnjo ureditev EU, ki jih obravnava ta vseevropski forum o prihodnosti unije. Kot omenjeno, je obisk irskega gosta s slovenskega stališča posebej zanimiv predvsem zato, ker je od izida ponovnega referenduma o ratifikaciji pogodbe iz Nice - ta je predviden za letošnjo jesen - odvisen pravočasen sprejem novih članic v Unijo. Irci so namreč pogodbo, ki med drugim predstavlja pravno osnovo za širitev Unije na nove članice, na prvem referendumu junija lani zavrnili. Irska je sicer edina članica povezave, v kateri morajo ratifikacijo pogodb EU zaradi določil domače zakonodaje potrditi volivci na referendumu. 16. julij KONEC GROŽENJ IZVOZU SLOVENSKEGA ELEKTROJEKLA V EU Evropska unija je danes v okviru začasnih zaščitnih ukrepov za svoj trg jekla, s katerimi se je odzvala na zaprtje ameriškega jeklarskega trga, povečala kvoto za elektrojeklo, in sicer iz približno 41 tisoč ton na okvirno 74 tisoč ton, kar pomeni, da za zdaj izvoz slovenskega elektrojekla v petnajsterico ni več ogrožen. "Če do povečanja kvote ne bi prišlo in bi bila na uvoz uvedena 17,7-odstotna dodatna carina, bi za jeseniški Acroni to pomenilo 650.000 evrov več stroškov," je morebitne posledice za slovenskega jeklarja pojasnila državna sekretarka na slovenskem gospodarskem ministrstvu Renata Vitez. 16. julij V EU OPREDELJENI TEMELJNI POGOJI ZA TELE-DELO Predstavniki evropskih delodajalcev in sindikatov so v torek v Bruslju podpisali okvirni sporazum o tele-delu, s katerim so opredelili pojem in določili tudi minimalne skupne delovne pogoje za tele-delavce. Skladno s sporazumom so tele-delavci zaposleni delavci, ki delajo izmenično doma in na delovnem mestu, samozaposleni delavci, ki običajno delajo doma, in delavci, ki so vsaj deset ur na teden na poti in pri tem uporabljajo računalniške povezave. Po sporazumu, ki naj bi bil uresničen v treh letih, bodo delodajalci in sindikati tele-delavcem zagotovili enako minimalno raven zaščite kot gre delavcem na sedežu podjetij, na nekaterih področjih pa upoštevali tudi posebnosti njihovega dela. 16. julij BRUSELJ UKREPA ZARADI NESPOŠTOVANJA ZAKONODAJE O ZAŠČITI NARAVE V EU Evropska komisija je sklenila ukrepati proti devetim državam članicam Evropske unije, ki ne spoštujejo temeljne skupne zakonodaje o zaščiti narave, in sicer direktive o divjih pticah in direktive o habitatih. S postopkom na Sodišču evropskih skupnosti s sedežem v Luxembourgu bo komisija zagrozila ali pa ga sprožila proti Finski, Luksemburgu, Franciji, Nizozemski, Španiji, Italiji, Veliki Britaniji, Portugalski in Švedski. 16. julij EVROPSKA VOJAŠKA INDUSTRIJA MORA IZBOLJŠATI SVOJO KONKURENČNOST Evropska vojaška industrija bo mednarodno konkurenčnost dosegla le v primeru, če bo dosledno upoštevala pravila skupnega trga. V nasprotnem primeru ji namreč grozi še večja odvisnost od ZDA. To so glavni izsledki poročila o konkurenčnosti evropske vojaške industrije z delovnim naslovom STAR 21, ki ga je za Evropsko komisijo pripravila skupina izvedencev. EU bi zato po mnenju strokovnjakov morala oblikovati posebno oboroževalno politiko, s katero bi si Evropa zagotovila trajno in konkurenčno tehnološko podlago. Eno izmed glavnih sporočil, ki potrjuje trditve evropskih politikov, pristojnih za obrambo, je tudi dejstvo, da unija trenutno počne vse premalo pri oblikovanju skupne varnostne in obrambne politike, poleg tega pa nacionalne politike še vedno dominirajo v oboroževalni industriji, kar pomeni, da je panoga "draga in neučinkovita". 15. julij PARIZ POZIVA K SPOŠTOVANJU BERLINSKEGA FINANČNEGA DOGOVORA Francoski premier Jean-Pierre Raffarin je med obiskom v Londonu v ponedeljek članice Evropske unije pozval, naj spoštujejo na berlinskem vrhu leta 1999 dogovorjeni finančni okvir Agendo 2000 in spomnil, da so se članice tedaj strinjale, da skupno evropsko kmetijsko politiko (CAP) reformirajo po izteku berlinske finančne perspektive, torej po letu 2006. Kot je v pogovorih z britanskim premierom Tonyjem Blairom še poudaril Raffarin, Pariz ne vidi potrebe, da bi skupno kmetijsko politiko spreminjali zaradi vstopa novih članic v EU. 15. julij VREDNOST EVRA V PONEDELJEK PRVIČ PO FEBRUARJU 2000 IZENAČENA Z DOLARJEM Vrednost skupne evropske valute evro se je v ponedeljek prvič po februarju 2000 izenačila z vrednostjo dolarja. Za evro je bilo namreč malo po 13. uri potrebno odšteti 1,0003 dolarja. V petek je sicer Evropska centralna banka referenčni tečaj evra določila pri 0,9975 dolarja. 15. julij VEČINA ČLANIC EU KRITIČNA DO PREDLOŽENE REFORME KMETIJSKE POLITIKE Večina držav članic Evropske unije je v ponedeljek do reforme skupne kmetijske politike, ki jo je minuli teden predložila Evropska komisija, nastopila precej kritično, saj so se proti vsem ali skoraj vsem predlaganim rešitvam izrekle Francija, Španija, Portugalska, Irska, Italija, Grčija, Avstrija, Belgija in Luksemburg. Nasprotno so kot dobro podlago za nadaljnjo razpravo predložene spremembe v uvodni razpravi o reformi na ponedeljkovem zasedanju v Bruslju opisali kmetijski ministri iz štirih držav članic, ki so radikalen poseg v najdražjo politiko EU tudi najbolj glasno terjale, in sicer iz Nemčije, Velike Britanije, Švedske in Nizozemske, v pogledih pa sta se jim približali tudi Finska in Danska. 12. julij REFORMA KMETIJSKE POLITIKE EU Evropska komisija je v sredo razgrnila svoj predlog za radikalno reformo kmetijske politike Evropske unije (CAP), s katerim globoko posega v ključni mehanizem podpore kmetom, to je v sistem neposrednih plačil. Komisija predlaga, da neposredna plačila ne bi bila več vezana neposredno na proizvodnjo, temveč na zgodovinska referenčna obdobja, postopoma pa naj bi se začela tudi zmanjševati, in sicer predvidoma po tri% na leto, kar naj bi v približno šestih do sedmih letih zneslo skupaj 20%. 11. julij SPECIFIČEN POLOŽAJ SLOVENSKEGA KMETIJSTVA Evropska komisija bo na pristopnih pogajanjih s Slovenijo za področje kmetijstva upoštevala specifičen položaj Slovenije, vendar pa bo dokončna odločitev glede neposrednih plačil znana šele decembra, torej v zadnjih dneh pogajanj. To je ob včerajšnjem obisku v Prekmurju, kjer se je med drugim srečal s tamkajšnjimi kmeti in župani pomurskih občin, dejal generalni direktor direktorata Evropske komisije za širitev Eneko Landaburu. 10. julij PODPISAN FINANČNI MEMORANDUM PHARE Slovenija in EU sta včeraj v Ljubljani podpisali prvi del finančnega memoranduma programa predpristopne pomoči PHARE za letošnje leto v skupni vrednosti 30,48 milijona evrov. Dokument sta podpisala slovenski minister za evropske zadeve Janez Potočnik in vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji, veleposlanik Erwan Fouere. 9. julij EU NAJVEČJA VLAGATELJICA V DRŽAVAH KANDIDATKAH Države članice EU so daleč največji vir tujih neposrednih vlaganj v kandidatke za članstvo, kažejo včeraj na Evropski komisiji objavljeni podatki evropskega statističnega urada Eurostat. V letu 2000 so tako članice Unije prispevale kar 87% vseh tujih neposrednih investicij v kandidatkah: največje prejemnice so bile Poljska, Češka in Madžarska, največje vlagateljice pa Francija, Nizozemska in Nemčija, ki so skupaj zagotovile skoraj dve tretjini vseh investicije Rasmussen dobil široko podporo Evropskega parlamenta, saj so jo podprli poslanci vseh poslanskih skupin. Danska, ki je 1. julija prevzela polletno predsedovanje Evropski uniji, je v vrh prednostnih nalog za obdobje do konca leta postavila širitev. Kot je v torek v Ljubljani na predstavitvi danskega predsedovanja uniji poudaril danski veleposlanik v Sloveniji Lars Moeller, si je Danska zadala cilj, da bo Unija do konca leta sklenila pristopna pogajanja z do desetimi državami kandidatkami. "Ne moremo zagotoviti, da bo cilj dosežen, vendar se bomo potrudili po svojih najboljših močeh," je poudaril veleposlanik. Pri širitvi si bo dansko predsedstvo prizadevalo skleniti krog EU je namreč leta 1993 prav na vrhu v danski prestolnici določila merila za širitev in zdaj ima priložnost, da na vrhu EU decembra letos v Koebenhavnu sklene prvi krog tega procesa. Moeller je pri tem spomnil na sklepe junijskega vrha v Sevilli, na katerem je EU potrdila časovni načrt, da se pogajanja z na vstop pripravljenimi kandidatkami končajo še letos, tako da bi spomladi leta 2003 podpisali pristopno pogodbo med EU in bodočimi članicami in bi te vstopile v povezavo leta 2004. 4. julij ŠIRITEV TEŽKO IZVEDLJIVA Širitev Evropske unije s 1. januarjem 2004 bo težko izvedljiva, zagotovo pa bodo prve nove članice v povezavo vstopile pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo junija 2004, je VČERAJ v Bruslju izjavil evropski komisar za širitev Guenter Verheugen. Januarski rok za širitev je "zelo tesen" zaradi ratifikacijskih postopkov, ki bodo morali slediti podpisu pristopne pogodbe med EU in novimi članicami enkrat je svoje prepričanje na rednem zasedanju odbora regij EU, posvečenem širitvi, pojasnil komisar. 3. julij SLOVENIJA IN EU ZAČELI VSEBINSKA POGAJANJA O KMETIJSTVU prehodno obdobje za neposredna plačila, vendar je postavila tri pogoje: po vstopu v EU želi dobiti možnost doplačila subvencij do polne višine iz nacionalnega proračuna, EU mora izdatneje financirati naše programe razvoja podeželja in treba je doseči dodatne izboljšave v predlogu evropske komisije o kvotah, referenčnih površinah in količinah. Tako sta se strani pogovarjali predvsem o kvotah in premijah, pri katerih je Slovenija, kot je po pogajanjih poudaril vodja slovenskih pogajalcev Janez Potočnik, v primerjavi s prvotnimi predlogi dosegla prek tehničnih pogovorov "precejšen premik". Pri poljščinah so se kvote tako povečale za 31%, pri mleku za 10%, premije za krave dojilje so zrasle za 79%, za bike in vole za 18%. Klavna premija za odrasle živali se je povišala za 14%, medtem ko se je za teleta sicer znižala, je navajal Potočnik. Dvignila se je še premija za govedo (za 19%) ter drobnico (za 62%). "Od tega so rezultati pri mleku sicer še vedno nezadovoljivi, prav tako pa tudi pri kravah dojiljah in drobnici, zato si bomo za njihovo izboljšanje še dodatno prizadevali," je povedal pogajalec. 1. julij LAŽJE POTOVANJE Z DOMAČIMI ŽIVALMI PO EU Evropski kmetijski ministri so na srečanju v Luksemburgu v minulem tednu odobrili sveženj ukrepov, ki bodo lastnikom domačih živali omogočili lažje potovanje po državah Evropske unije. Za mačke in pse bo pri gibanju po državah Unije edina zahteva cepljenje živali proti steklini, kar bo razvidno bodisi iz posebnega elektronskega mikročipa ali pa tetoviranega odtisa na koži živali, so sporočili z Evropske komisije. Domači ljubljenci bodo dobili še svoje potne liste. 1. julij MEDNARODNA POLETNA UNIVERZA: BRAVE NEW EUROPE Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani bo od 1-5 julija potekala Mednarodna Poletna Univerza: Brave New Europe. Osrednje teme razprav bodo ključna vprašanja Evrope kot celote in procesi, ki se odvijajo znotraj Evrope in bodo v prihodnosti bistveno zaznamovali razvoj celotne evropske regije. Potekala bo v obliki predavanj, okroglih miz in delavnic. 28. junij IRSKA VLADA ZAČELA Z REFERENDUMSKO KAMPANJO Irska vlada je začela kampanjo, s katero želi irske volilce prepričati, naj oktobra na vnovičnem referendumu podprejo ratifikacijo pogodbe iz Nice, s katero se je petnajsterica leta 2000 pripravila na širitev EU. Irski premier je v Dublinu poudaril,da bi drugi "ne" irskih volilcev "v EU sprožil krizo brez primere in škodil gospodarski prihodnosti 12 držav kandidatk". Irska, ki se za svoj napredek lahko v veliki meri zahvali pomoči iz EU, se v očeh sveta obnaša sebično, je poudaril premier Ahern. Na prvem referendumu junija lani so Irci s 54% glasov proti zavrnili pogodbo iz Nice. 27. junij ZA FINANCIRANJE ŠIRITVE VSE ČLANICE EU ENAK DELEŽ BDP Vse sedanje države članice Evropske unije z izjemo Velike Britanije, za katero so pravila nekoliko drugačna, bodo za financiranje širitve povezave prispevale enak delež bruto domačega proizvoda (BDP), in sicer 0,1 odstotka v letu 2006, je izjavila evropska komisarka za proračun Michaele Schreyer. V absolutnih zneskih to sicer pomeni, da bo 80 odstotkov stroškov širitve krilo največjih pet držav članic - Nemčija, Francija, Velika Britanija, Španija in Italija. S temi podatki je komisarka zanikala, da bodo širitev financirale le neto plačnice v evropski proračun in ob tem poudarila, da finančna strategija Evropske komisije za širitev predstavlja ravnovesje interesov članic in kandidatk. Predvideno je tako postopno vključevanje kandidatk v sistem neposrednih plačil, kot tudi plačevanje prispevkov novih članic v proračun. 27. junij DRŽAVLJANOM EU ČLANSTVO V POLITIČNIH STRANKAH V veljavo sta stopili noveli zakona o lokalnih volitvah (ZLV) in zakona o političnih strankah. Prva kot najpomembnejšo novost uvaja volilno pravico na lokalnih volitvah tudi za tujce, druga pa članstvo v slovenskih političnih strankah omogoča tudi državljanom Evropske unije - vendar šele s članstvom Slovenije v EU. Tako bodo lahko z dnem vstopa Slovenije v EU člani slovenskih političnih strank postali tudi ostali državljani držav članic EU, ki jim bo v Sloveniji z zakonom priznana volilna pravica. 27. junij SLOVENCI MED NAJBOLJ ZADRŽANIMI DO EU Najnovejša mednarodna raziskava EU Index, ki jo je med dvanajstimi kandidatkami za članstvo v EU in Hrvaško aprila opravilo slovensko tržnoraziskovalno podjetje Gral-Iteo, je pokazala, da so Slovenci med najbolj zadržanimi do Evropske unije. Pri repu lestvice so tako po zaupanju v EU, pripravljenosti za vključitev v EU in ekonomskih pričakovanjih od EU. 26. junij ZAŠČITA MAJHNIH JEZIKOV EU mora zaščititi tudi majhne, manj uporabljane jezike, med drugim tako, da bi jezike uvrstila v del pogodbe o EU, ki govori o nediskriminaciji, ter začela uresničevati člen, ki govori o spoštovanju jezikovne raznolikosti, je v Bruslju na srečanju Konvencije z evropsko civilno družbo poudaril predsednik Evropskega urada za manj uporabljane jezike Bojan Brezigar. 26. junij EU ZADOVOLJNA Z JEDRSKO VARNOSTJO V SLOVENIJI Slovenija je zaveze in priporočila na področju zagotavljanja jedrske varnosti večinoma primerno izpolnila. Nadaljnja prizadevanja so potrebna za zagotovitev popolne neodvisnosti Agencije za jedrsko varnost in vzpostavitev mreže potresnih opazovalnic okrog elektrarne, piše v drugem poročilu o jedrski varnosti v državah kandidatkah za članstvo, ki ga je nedavno sprejela skupina za jedrska vprašanja v EU. 26. junij LUKSEMBURŠKA SKUPINA DRŽAV KANDIDATK O SKLEPIH IZ SEVILLE Vodje pogajalskih skupin luksemburške skupine držav kandidatk (Poljska, Češka, Madžarska, Estonija, Ciper in Slovenija), ki so se v ponedeljek sestali na srečanju na Cipru, so širitvene sklepe z vrhunskega zasedanja petnajsterice minuli konec tedna v Sevilli označili kot pozitivne, saj omogočajo napredovanje v skladu s časovnimi roki, zastavljenimi v širitveni strategiji. Pogajalci so se strinjali, da je pristop Evropske komisije v sklepnem delu pogajanj preveč horizontalen, saj Komisija premalo upošteva posebnosti posameznih kandidatk. 26. junij KONVENCIJA Konvencija o prihodnosti Evropske unije bo po potrebi podaljšala svoje delo, je v Bruslju včeraj napovedal njen predsednik Valery Giscard d'Estaing. Evropska civilna družba je ob tem Konvencijo seznanila s svojimi pogledi na prihodnji ustroj EU. Večina razpravljalcev se je zavzela, da naj bo listina o temeljnih pravicah okrepljena in vključena v pogodbo o EU, da naj se posvetovanja s civilno družbo v EU okrepijo in začnejo prej kot doslej, redni dialog naj postane tudi določba v pogodbi. Zahtevali so tudi večjo preglednost in odprtost dela evropskih institucij, še posebej ministrskega sveta ob sprejemanju zakonodaje, je dejal predsednik Konvencije. 25. junij PREDSEDOVANJE EU Uradna spletna stran danskega predsedovanja v drugi polovici 2002 24. junij EVROPSKI SVET V SEVILLI Dvodnevni vrh EU je potrdil odločenost Unije, da širitev izvede po zastavljenih časovnih načrtih, po katerih naj bi na to pripraljene kandidatke članstvo pridobile v 2004. zaradi morebitnih notranjih nesoglasij glede financiranja širitve ali celo neuspelega drugega jesenskega irskega referenduma o pogodbi sprejeti v Nici, širitev ne bo zavlekla; pristopne pogodbe bo mogoče podpisati marca prihodnje leto, nove članice pa bodo tako že lahko sodelovale na volitvah v Evropski parlament leta 2004. (zaključki v angleščini [Acrobat pdf]) 21. junij VSAKRŠNI ODLOGI V ŠIRITVI EU NESPREJEMLJIVI Na zasedanju skupnega parlamentarnega odbora EU in Slovenije je včeraj v Bruslju prevladalo enotno mnenje, da v širitvenem procesu ne sme priti do zamud. Pričakovanje, da bodo zastavljeni roki izpolnjeni, je odbor izrazil v sklepni deklaraciji, prepričanje, da do odlogov ne bo prišlo, je pred slovenskimi in evropskimi poslanci izrazil evropski komisar za širitev Guenter Verheugen. Glede sklepnega dela pogajanj, ki je osredotočen na poglavja o kmetijstvu, regionalni politiki in proračunu, je slovenski minister za evropske zadeve Janez Potočnik izrazil pričakovanje, da bo EU upoštevala slovenske posebnosti ter da bo pripravljena na fleksibilnost. 21. junij NOVINARSKA KONFERENCA KGZS Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije pozdravlja predlog Evropske komisije, ki Sloveniji daje možnost doplačevanja razlike pri neposrednih plačil po vstopu v Unijo, boji pa se, da slovenska vlada ne bo uspela zagotoviti sredstev za pokritje teh razlik. Če bo možnost doplačevanja uveljavljena, zbornica zahteva, da se to uredi s sprejetjem ustreznega zakona, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal namestnik direktorja zbornice Boris Grabrijan. Zbornica ugotavlja, da Slovenija že sedaj simulira večino ukrepov skupne kmetijske politike, ima ustrezno institucionalno in administrativno osnovo za izvajanje teh ukrepov, predvsem pa predlogi Evropske komisije glede širitve predstavljajo nevarnost, da se bo položaj slovenskih kmetov po vstopu poslabšal. Prav tako zbornico moti, da so predlogi komisije zelo horizontalni in ne odražajo razlik med posameznimi državami kandidatkami, ki so v Sloveniji posebej opazne. 21. junij Z ZNANJEM PROTI DROGAM V okviru Evropskih sred je v Centru Evropa Pablo Lopez Ochoa, svetovalec EU predstavil slovenski projekt twinning na področju drog. Glavna naloga projekta je vzpostaviti celovito nacionalno mrežo zbiranja podatkov, ki naj bi se razvila okrog osrednje informacijske enote. Predstavil je dejavnosti za razširitev administrativne in informacijske podpore in cilje globalnega pristopa k fenomenu pojava drog v Sloveniji. Predavatelj je izpostavil razliko med evropskimi nacionalnimi in regionalnimi programi za droge. V obdobju med 2004 in 2008 naj bi vsaka evropska občina, ki ima več kot 30 000 ljudi, imela tudi informacijsko točko, namenjeno informiranju in ozaveščanju o fenomenu drog. Pomembno vlogo pri tem imajo nevladne organizacije, ki se vedno bolj vključujejo v aktivnosti povezane s fenomenom drog. 20. junij NUJNE PREMIŠLJENE USTAVNE SPREMEMBE ZARADI EU V okviru ponedeljkove javne predstavitve predlaganih sprememb ustave, ki zadevajo mednarodno povezovanje in sodelovanje Slovenije, so udeleženci poskušali predstaviti in ovrednotiti predlagane spremembe členov Ustave RS za prenos suverenosti Slovenije na Evropsko unijo. Po vladnem predlogu naj bi dopolnitev tretjega člena omogočila, da Slovenija na podlagi mednarodne pogodbe pristopi k mednarodnim organizacijam naddržavne narave ter nanje prenese izvrševanje dela suverenih pravic; sprememba osmega člena naj bi določila, da se v primeru članstva Slovenije v mednarodnih organizacijah naddržavne narave pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru teh organizacij, uporabljajo v Sloveniji v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij; sprememba 47. člena naj bi omogočila, da se v skladu z mednarodno pogodbo slovenski državljan lahko izroči drugi državi ali mednarodnemu sodišču; sprememba 68. člena pa naj bi omogočila, da se v primeru pristopa Slovenije k EU zagotovi državljanom drugih držav članic EU možnost pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah pod enakimi pogoji kot slovenskim državljanom. Po mnenju predstojnika katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Miha Pogačnika je pomembno, da se v ustavi izrecno zapiše, na kakšen način dopustiti mesto evropskemu pravnemu sistemu, poudaril pa je še, da bi bilo potrebno spremeniti ustavo pred pristopom Slovenije k Uniji, najmanj pred mednarodno pravno utemeljitvijo pogodbe in akta k pristopu. 20. junij ŠEST MLADIH SLOVENCEV SE BO JULIJA UDELEŽILO ZASEDANJE KONVENCIJE MLADIH V Konvencija mladih 2002 19. junij NEVLADNE ORGANIZACIJE O EU Slovenske nevladne organizacije od razširjene Evropske unije pričakujejo večjo vpetost v procese odločanja tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni, nadejajo pa se tudi večjih finančnih sredstev za svoje delovanje, so poudarili na včerajšnji predstavitvi mnenj slovenskih nevladnih organizacij o prihodnosti Evrope, ki sta jo v Ljubljani pripravila delegacija Evropske komisije v Sloveniji in nacionalni forum o prihodnosti Evrope. 19. junij PODPISAN PRVI LETOŠNJI FINANČNI MEMORANDUM ISPA Minister za evropske zadeve Janez Potočnik in veleposlanik Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere sta včeraj v Velenju podpisala prvi finančni memorandum ISPA za leto 2002. Na osnovi podpisanega memoranduma bosta tako občini Velenje in Šoštanj iz sklada predpristopne nepovratne pomoči ISPA prejeli približno milijardo tolarjev za izgradnjo skupne čistilne naprave in del vodovoda ter s tem prispevali k izboljšanju čistosti reke Pake in voda njenega porečja. Projekt, katerega vrednost je ocenjena na 2,5 milijarde tolarjev, bo predvidoma zaključen do konca leta 2005. 18. junij SLOVENIJA S 1.7. V EVROPSKI PATENTNI ORGANIZACIJI Zunanji minister Dimitrij Rupel je včeraj sprejel predsednika evropskega patentnega urada Inga Koberja. Kober je Slovenijo obiskal pred njenim skorajšnjim članstvom v Evropski patentni organizaciji, ki se ji bo Slovenija pridružila 1. julija. Slovenska zakonodaja, ki ureja patentno varstvo, je v celoti skladna s pravnim redom Evropske unije, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v Sloveniji moč dobiti patentno varstvo z razširjenim evropskim patentom že od leta 1994, je dejal Rupel. 18. junij SINDIKAT KMETOV S POGAJALCI O POGAJANJIH NA PODROČJU KMETIJSTVA Kmetijski minister Franc But in minister za evropske zadeve Janez Potočnik na včerajšnjem sestanku z vodstvom Sindikata kmetov Slovenije in predstavniki nekaterih rejskih organizacij in združenja pridelovalcev sladkorne pese so se na temo pogajanj z EU na področju kmetijstva pogovarjali tudi o začetku uveljavitve sistema kvot v sami državi. To naj bi se zgodilo prihodnje leto, zato da bo sistem deloval pred vstopom v Unijo, je pojasnil But. Predsednik sindikata pa je ob tem dodal, da mora minister pripraviti sistem delitve kvot. 18. junij PODPIS PRISTOPNIH POGODB MARCA 2003, ŠIRITEV 1. JANUARJA 2004 Špansko predsedstvo je v osnutku dokumenta, ki ga pripravlja kot podlago razpravi o širitvi na vrhu petnajsterice v Sevilli, zapisalo, da bi Evropska unija lahko po uspešni sklenitvi pristopnih pogajanj s predvidoma desetimi kandidatkami do konca letošnjega leta pristopne pogodbe s temi državami podpisala marca leta 2003, kar bi omogočilo njihovo uveljavitev januarja 2004. Zavzem pogajalskih izhodišč za kmetijstvo predsedstvo pričakuje do konca junija, dogovor glede upravičenosti novih članic do neposrednih plačil v kmetijstvu pa na oktobrskem vrhu unije v Bruslju. 14. junij EURODESK VIR INFORMACIJ ZA MLADE V Centru Evropa je bil v sredo na Evropski sredi predstavljen informacijski projekt Eurodesk, v katerem lahko mladi dobijo sveže in natančne informacije o programih Evropske unije, izobraževalnih programih, virih financiranja, mladinskem delu, evropskih projektih ali partnerskih organizacijah. Projekt poteka pod okriljem MOVITa, nacionalne agencije programa Mladina in se delno financira s strani Evropske komisije. V mrežo je trenutno vključenih 27 evropskih držav, z letošnjim letom pa je postala članica tudi Slovenija. 14. junij EU PROTI NEZAKONITEMU PRISELJEVANJU Notranji ministri držav Evropske unije so včeraj na zasedanju v Luxembourgu v pripravah na bližnje vrhunsko zasedanje v Sevilli podprli načrt španskega predsedstva za zajezitev nezakonitega priseljevanja na območje petnajsterice. Načrt zajema vrsto konkretnih ukrepov, osredotočenih na učinkovitejši nadzor Unijinih zunanjih meja in predvideva predvsem okrepljeno policijsko sodelovanje v smislu onemogočanja organizacij, ki prekupčujejo z ljudmi. Predvidene so skupne operacije za zagotavljanje vračanja nezakonitih priseljencev v izvorne države, v sklopu okrepljenega sodelovanja za boljšo zaščito Unijinih zunanjih meja pa se predvideva tudi skupno urjenje obmejnih organov in vzpostavitev elektronskega sistema izmenjave informacij o ponarejenih dokumentih. 14. junij GRČIJA PRIPRAVLJENA BLOKIRATI ŠIRITEV Grčija je pripravljena blokirati proces širitve EU, če bo katerakoli članica Unije na decembrskem vrhu povezave v Koebenhavnu iz seznama kandidatk za vstop v povezavo skušala izbrisati Ciper, je izjavil grški veleposlanik pri EU Aristid Agatokles. 14. junij EVROPSKI PARLAMENT PODPRL FINANČNO STRATEGIJO ZA ŠIRITEV Evropski parlament je na včerajšnjem zasedanju v Strasbourgu podprl finančno strategijo Evropske komisije za širitev in tudi rešitve, ki jih je ta predložila v izhodiščih za sklepni del pogajanj o kmetijstvu, regionalni politiki in proračunu. Ocenil je namreč, da je postopna uvedba neposrednih plačil v kmetijstvu držav kandidatk za članstvo v prehodnem obdobju desetih let po njihovem vstopu v EU razumna rešitev ter menil, da je Komisija predvidela tudi smiselne proračunske okvirje. Parlament ocenjuje, da takojšen popoln vstop v sistem neposrednih plačil v kmetijstvu kandidatkam ne bi koristil, saj bi povzročil neravnovesje med kmetijskimi in nekmečkimi dohodki v podeželskih predelih kandidatk, povzročil pa bi lahko tudi nizko produktivnost in odsotnost želje po reformi ter upad vlaganj v proizvodnjo. Poslanci so se zavzeli tudi za ohranitev instrumentov za nadzor proizvodnje, kot so kvote oziroma referenčne količine, in sicer po enakih merilih, kot veljajo za države članice EU. 13. junij AMNESTY INTERNATIONAL: EU NAJ PAZI NA ČLOVEKOVE PRAVICE Mednarodna nevladna organizacija za varstvo človekovih pravic Amnesty International je voditelje držav članic EU pred vrhunskim zasedanjem v Sevilli 21. in 22. junija pozvala, naj v ukrepih v sklopu boja proti nezakonitemu priseljevanju ne ogrozijo spoštovanja človekovih pravic. Organizacija poziva, naj EU eksplicitno in nedvoumno izrazi zavezo pravici do azila, ob vsaki odločitvi v zvezi z nezakonitimi migracijami in njihovim skupnim učinkom pa mora Unija pripraviti oceno o vplivu na spoštovanje človekovih pravic. 13. junij SLOVENIJA MED NAJBOLJ PRIPRAVLJENIMI KANDIDATKAMI Slovenija spada med najbolj pripravljene države kandidatke za članstvo, vendar pa mora v procesu priprav na vstop v Evropsko unijo opraviti še nekaj nalog in odpraviti tudi zamude, je v kratki predstavitvi poročila o napredku Slovenije včeraj v Evropskem parlamentu dejal avtor, italijanski poslanec Demetrio Volcic. Med nalogami, ki državo še čakajo, je Volcic omenil zmanjšanje inflacije, dokončanje privatizacije bank in zavarovalnic, odpravo sodnih zaostankov in modernizacijo zemljiške knjige. Država si ob vstopu v EU želi tudi enakopraven položaj s sedanjimi članicami, še posebej na področju kmetijstva, je dejal Volcic. Ureditve odnosov s Hrvaško v predstavitvi ni omenil. V poročilu, ki ga bo parlament potrjeval danes, skupaj s poročili za druge kandidatke ter krovno oceno pogajanj, bo Slovenija takšne spodbude sicer deležna. 13. junij EU ZA VEČJO JEDRSKO VARNOST V SLOVENIJI Evropska unija je včeraj iz programa predpristopne pomoči Phare 1999 namenila 1,4 milijona evrov za izboljšanje jedrske varnosti v Sloveniji. "Glavni cilj projekta in finančnega memoranduma je nadaljnja krepitev jedrske varnosti v Sloveniji," je ob podpisu dejal Erwan Fouéré. Dodal je, da bo posledica širitve EU tudi ta, da bodo sprejeli bolj natančne in stroge varnostne standarde na področju varstva pred jedrskimi nesrečami in da bodo ti standardi veljali za vse države članice. 13. junij POZIV PROTI ZAMUDAM IN SPODBUDNE BESEDE PATA COXA Evropski komisar za širitev Guenter Verheugen je včeraj v Strasbourgu države članice Evropske unije posvaril pred zamudo, ki bi jo v širitvi lahko povzročila njihova nesposobnost doseči dogovor glede financiranja procesa. V pozivu, izrečenem pred Evropskim parlamentom, ki je obravnaval svoja prva letošnja poročila o napredku kandidatk in oceno pristopnih pogajanj, je komisar dobil trdno oporo v evropskih poslancih. Ob obravnavi letošnjih poročil je predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox včeraj poskušal pomiriti bojazen držav kandidatk, da bodo že z dnem vstopa v Evropsko unijo postale neto plačnice v evropski proračun. Finančne rešitve, ki bodo sprejete do konca tega leta, bodo novim članicam zagotovile, da bodo do izteka sedanjega proračunskega obdobja, to je do leta neto prejemnice iz evropskega proračuna, je poudaril Cox. Kandidatke je tudi opozoril, da bodo v oblikovanju nove finančne perspektive za obdobje že sodelovale kot članice, tako da bodo lahko zagovarjale svoje interese Za varovanje schengenske meje bo Slovenija na meji s Hrvaško morala na novo zaposliti okrog 2000 policistov, potrebna pa bo tudi sodobnejša oprema za nadzor meje, kar zahteva schengenski informacijski sistem, je udeležencem javne tribune še razložil minister Bohinc. Minister je ob tem dodal, da Slovenija želi maloobmejni sporazum s Hrvaško kot dediščino prinesti ob vstopu v Evropsko unijo. Schengen in maloobmejni sporazum se ne smeta izključevati. Kar se tiče ustanavljanja pokrajin v Sloveniji je minister Bohinc dejal, da je vlada čvrsto odločena glede njihove ustanovitve, saj je Slovenija preveč centralizirana. 12. junij ZAHTEVE PO OBSTOJU SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE Več tisoč kmetov iz držav članic EU in iz kandidatk za članstvo, med temi tudi sedem iz Slovenije, je včeraj na množičnih demonstracijah v Strasbourgu v luči širitve Unije zahtevalo obstoj oziroma poglabljanje skupne evropske kmetijske politike. 20.000 kmetov iz 23 držav izraža močno nasprotovanje vsakršnim reformam, ki bi pripeljale do manjše zaščite evropskih kmetov. 12. junij DANSKA DELEGACIJA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO NA OBISKU Člani odbora DZ za gospodarstvo so včeraj v Ljubljani gostili delegacijo odbora za trgovino in industrijo danskega parlamenta, s katero so se pogovarjali predvsem o pripravah Slovenije na vstop v EU, med drugim tudi v okviru priprav na prihajajoče dansko predsedovanje EU v drugi polovici leta 2002. Kot so sporočili z oddelka za informiranje DZ, so bila izpostavljena nekatera pomembna vprašanja v zvezi s širitvijo EU, vezano na zaključek pogajanj v posameznih državah kandidatkah. Predstavljena je bila tudi tematika tujih naložb, glede katerih naj bi glede tega v Sloveniji v zadnjem letu dosežen velik napredek in pa lastniška struktura bank v Sloveniji. V imenu odbora za trgovino in industrijo danskega parlamenta je Erik Larsen izrazil prepričanje, da bo Slovenija postala članica EU leta saj je med najbolje pripravljenimi kandidatkami za članstvo MAJHNA PODJETJA V PRIPRAVAH NA VSTOP Na vstop Slovenije v Evropsko unijo se pripravljajo tudi obrtniki ter mala in srednje velika podjetja. Vključitev v Unijo jim bo poleg boljših poslovnih možnosti sicer prinesla tudi višjo stopnjo tveganj, a bodo po oceni namestnika glavnega poslovodje obrtne zbornice za Muenchen in Zgornjo Bavarsko Rudolfa Herwiga zagotovo uspela ta tveganja minimizirati in izkoristiti nove priložnosti, ki jih bodo imela na evropskem trgu. Herwig si je takšno oceno ustvaril po uspešno končanem dveletnem programu za podporo podjetjem BSP, v katerem je sodelovalo po deset članic EU in kandidatk za članstvo, bavarska zbornica pa je bila v njem partnerica Obrtne zbornice Slovenije. BSP je podprogram bolj znanega programa Phare, s katerim naj bi države srednje in jugovzhodne Evrope pripravili na vstop v EU. Večji del programa je zajemal usposabljanje zborničnih organizacij za čim boljše svetovanje svojim članom, kandidatkam pa je ponudil tudi podrobno seznanitev z zakonodajnim področjem v uniji. Zdaj, ko je program uspešno končan, bo bavarska zbornica Evropski komisiji sporočila, da je slovenska obrt popolnoma pripravljena na včlanitev v Unijo, je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani zagotovil Herwig. 12. junij EU IN SLOVENIJA ŠE BREZ DOGOVORA O LIBERALIZACIJI TRGOVINE S KMETIJSKIMI IZDELKI Evropski uniji in Sloveniji na včerajšnjem novem krogu pogajanj o nadaljnji liberalizaciji trgovine s kmetijskimi izdelki v Bruslju še ni uspelo doseči dogovora. Unija je na pogovorih namreč nepričakovano zahtevala večje ugodnosti za izvoz žit, kar mora zdaj Slovenija preučiti. Strani se sicer pogajata o liberalizaciji trgovine za 416 različnih kmetijskih izdelkov, med katerimi so tudi občutljivi proizvodi, kot so mleko in mlečni proizvodi in mesni proizvodi. Slovenija ima večji interes za liberalizacijo trgovine s predelanimi, živilskimi proizvodi, ki pa se še niso začela, saj Evropska komisija še čaka na mandat. Popolnoma pa sta strani maja leta 2000 liberalizirali trgovino oziroma odpravili carine brez količinskih omejitev za tiste proizvode, za katere v EU velja carinska stopnja, manjša od 10 odstotkov. Po tem načinu Slovenija v EU izvaža 239 proizvodov, EU pa v Slovenijo izvaža proizvodov. 11. junij KOMISIJA POZIVA K VEČJEMU RAZISKOVANJU Kot je po evropskem gospodarskem vrhu v Bruslju povedal komisar za raziskovanje Philippe Busquin, je v EU potrebno združiti raziskovalno dejavnost in prizadevanja podjetnikov, saj je le tako mogoče zagotoviti trajnostni razvoj in zagotoviti novo vlogo EU v svetovnem gospodarstvu. K sodelovanju je pozval tudi podjetnike iz držav kandidatk, saj bodo morale tudi kandidatke sodelovati pri uresničevanju ciljev iz Barcelone, da namreč nivo izdatkov za raziskovanje dvignejo na 3 odstotke evropskega BDP. 11. junij ZAPRTO POGLAVJE O INSTITUCIJAH Slovenija in EU sta na novem krogu pristopnih pogajanj v Luksemburgu končali usklajevanja o institucijah, s čimer se je število v pogajanjih zaprtih poglavij povzpelo na od skupaj 30 obravnavanih področij. Z zaprtjem poglavja o institucijah je Slovenija sprejela rešitve iz pogodbe iz Nice, po katerih ji med drugim pripada sedem poslanskih mest v Evropskem parlamentu, štirje glasovi v svetu EU in en evropski komisar. Obravnavano je bilo tudi poglavje o proračunu, kjer dogovor še ni dosežen, poglavje kmetijstva pa ni bilo uvrščeno na pogajanja, saj Uniji ni uspelo zavzeti skupnih izhodišč za to najtežje pogajalsko poglavje. 11. junij EU BREZ DOGOVORA O NEPOSREDNIH PLAČILIH ZA NOVE ČLANICE Zunanji ministri Evropske unije na včerajšnjem zasedanju v Luxembourgu niso uspeli sprejeti dogovora glede uvedbe neposrednih plačil v kmetijstvu za bodoče članice. Kot je napovedal španski zunanji minister Josep Pique, si bo predsedstvo kljub temu prizadevalo, da bi EU sprejela pogajalsko izhodišče za poglavje o kmetijstvu v roku, to je do konca junija, in sicer s kompromisno rešitvijo, po kateri bi potrdila, da so neposredna plačila del pravnega reda Unije, ter se zavezala, da bo končni dogovor o njih sprejela najkasneje na oktobrskem vrhu unije v Bruslju. Petnajsterica naj bi potrdila tudi, da pristopna pogajanja in pogovori o reformi skupne kmetijske politike niso povezani ter da finančni okvirji za širitev iz Agende 2000 ne smejo biti preseženi. junij RAZPRAVA O ZAKLJUČKIH KONVENCIJE V PARLAMENTIH V Madridu se je včeraj končala dvodnevna konferenca predsednikov parlamentov držav članic Evropske unije in kandidatk, ki se je je udeležil tudi predsednik slovenskega državnega zbora Borut Pahor. Osrednja tema zasedanja je bila vloga nacionalnih parlamentov v novi evropski strukturi. Sklepni dan zasedanja so predsedniki parlamentov sprejeli odločitev, v kateri priporočajo, da bi parlamenti držav članic EU in kandidatk po koncu dela Konvencije o prihodnosti EU in še pred začetkom nove medvladne konference osnutek Konvencije obravnavali tudi v nacionalnih parlamentih. Pahor je v nastopu predsednike parlamentov članic EU pozval, naj predlagana razprava v parlamentih o zaključku dela Konvencije o prihodnosti EU ne upočasni širitvenega procesa. 10. junij SLOVENIJA V BOJ ZA PET ODSTOTKOV NERAZDELJENIH SREDSTEV ZA RAZVOJ PODEŽELJA Sredstva za razvoj podeželja v višini 2,1 odstotka skupne vsote, ki naj bi jih Slovenija dobila po predlogu izhodišč za pogajanja o kmetijstvu, so prenizka in država si bo prizadevala, da bi dobila čimvečji delež od trenutno petih odstotkov še nerazdeljenih sredstev v ta namen. Na ta način bi dobljena sredstva lahko zadostila potrebam razvoja podeželja v Sloveniji," je po pogovorih s šefoma generalnih direktoratov Evropske komisije za širitev in kmetijstvo, z Enekom Landaburujem in Josejem Manuelom Silvo Rodriguezom, v Bruslju ocenil slovenski minister za kmetijstvo Franci But. Na Evropski komisiji se zavedajo problemov, ki jih ima Slovenija s prenizkimi predvidenimi sredstvi za razvoj podeželja in tudi z neposrednimi plačili, ki jih bo v najboljšem primeru morala doplačevati. Preusmeritev v razvoj podeželja je seveda možna le ob povečanju sredstev, pri čemer pa mora država dokazati, da je denar institucionalno sposobna počrpati, da lahko izvede ukrepe in jih tudi sofinancira. Vse to Slovenija po ministrovih besedah za razliko od drugih držav kandidatk, ki se bodo prav tako potegovale za nerazdeljena sredstva, lahko zagotovi in to tudi načrtuje. 10. junij KANDIDATKE NA DOBRI POTI V EMU Kandidatke za članstvo v Evropski uniji imajo dobre možnosti za razmeroma hiter vstop tudi izpolniti tudi koebenhavnske kriterije (politične in gospodarske) za članstvo v EU, pri čemer pa se omenjena procesa dopolnjujeta. Posebej je izpostavil Slovenijo in Ciper, ki po njegovih besedah pri nekaterih kriterijih že dosegata rezultate, ki so primerljivi ali celo boljši kot v sedanjih članicah EMU. 5. junij DRŽAVLJANI EU IGNORANTNI GLEDE ŠIRITVE Evropska javnomnenjska raziskava Evrobarometer je predstavila alarmantne rezultate, po katerih samo odstotek vprašanih v 15 članicah EU meni, da je dobro obveščenih o širitvi. Velika večina državljanov EU tudi ne ve, katere države se potegujejo za članstvo v EU. Slovenijo je bila po prepoznavnosti na dnu, saj jo je kot kandidatko prepoznalo le 16% vprašanih. Večina vprašanih je še menila, da širitev ne bo prinesla novih delovnih mest in ne bo izboljšala kvalitete njihovega življenja. Komisija je ob tem poudarila, da je odgovornost za take rezultate na politikih in vladah članic. EU bo nadaljevala informacijsko kampanjo, pričakuje pa se, da bo tema obravnavana tudi na evropskem vrhu junija v Sevilli KONFERENCA O INFORMACIJSKI DRUŽBI Udeleženci dvodnevne evropske ministrske konference, ki jo je v Ljubljani organiziralo ministrstvo za informacijsko družbo v sodelovanju z Evropsko komisijo so včeraj predstavili sklepe in priporočila za prihodnji razvoj informacijske družbe. Kot sta povedala evropski komisar za podjetja in informacijsko družbo Erkki Liikanen ter minister za informacijsko družbo Pavel Gantar, bo v prihodnje kljub doseženim uspehom pri uresničevanju akcijskih načrtov eEurope in eEurope+ treba vložiti še veliko dela, posebej na področju izobraževanja, vsebin in dostopnosti informacijske infrastrukture. Evropski komisar je predstavil tudi poročilo o napredku držav kandidatk za vstop v EU, kjer je Slovenija dobila dobro oceno na skoraj vseh področjih informatizacije, nekoliko manj pa so v EU zadovoljni le z razmerami v osnovnem in srednjem šolstvu. Večina evropskih držav, tako kandidatk kot članic EU, je že sprejela strateške načrte, ki upoštevajo smernice akcijskih načrtov eEurope in eEurope+. 4. junij TEDEN SLOVENSKE KULTURE V MADRIDU V Madridu se je včeraj začel Teden slovenske kulture. V tem okviru so se na novinarski konferenci v Circulo de Bellas Artes predstavili slovenski gledališčniki in filmski ustvarjalci. Predstavitev je del širše pobude, ki naj bi okrepila navzočnost slovenske kulture v vodilnih državah Evropske unije. 4. junij USPEŠNI PRI PREVZEMANJU PRAVNEGA REDA ZA NOTRANJI TRG Pododbor za notranji trg EU in Slovenije je v petek v Ljubljani končal dvodnevno zasedanje, na katerem je podrobno pregledal opravljeno delo, napredek in prioritete Slovenije pri prevzemanju evropskega pravnega reda na področjih notranjega trga. Zaključke zasedanja sta tako evropska kot slovenska stran ocenili za uspešne, največ pojasnil pa so predstavniki EU želeli v zvezi z uveljavljanjem zakonskih predpisov in usposobljenostjo za njihovo izvajanje. 4. junij SKUPNEGA STALIŠČA EU GLEDE NEPOSREDNIH PLAČIL ŠE NI Po srečanju s španskim ministrom za kmetijstvo Miguelom Ariasom Caneto v Madridu je včeraj slovenski kmetijski minister Franc But izpostavil, da kompromisa, ki bi znotraj EU bil osnova za uspešen zaključek bližnjega vrhunskega zasedanja v Sevilli na področju skupne kmetijske politike, še ni. To lahko pomeni resen problem, v procesu pogajanj in je lahko slabo tako za kandidatke, kot tudi za članice. 4. junij O ENAKIH MOŽNOSTIH V DRŽAVAH KANDIDATKAH Slovenski parlamentarni predstavnici, Majda Potrata in Silva Črnugelj, sta se včeraj v Evropskem parlamentu udeležili razprave o vlogi žensk v razširjeni Evropi. Ocenili sta, da je Slovenija s pripravo zakona o enakih možnostih ter s sprejemom zakona o delovnih razmerjih naredila velik korak k zagotavljanju enakih možnosti. Na razpravi je bilo posebej deležno kritik spolno neravnotežje v Konvenciji o prihodnosti EU. 29. maj ŠPANIJA ZA ZNIŽANJE NEPOSREDNIH PLAČIL ZA KANDIDATKE Špansko predsedstvo Evropske unije je državam članicam včeraj predlagalo znižanje ravni neposrednih plačil, ki naj bi jih v kmetijstvu ob vstopu v Unijo začele prejemati države kandidatke. Predsedstvo skuša na ta način prebiti blokado v pristopnih pogajanjih o kmetijstvu in zagotoviti, da bi lahko Unija pogajalska izhodišča zanj sprejela do konca junija. 29. maj PREDSEDNIKI PARLAMENTOV O ENAKOPRAVNEMU OBRAVNAVANJU Predsedniki parlamentov kandidatk za članstvo v EU so se včeraj v Rigi na srečanju s predsednikom Evropskega parlamenta Patom Coxom v skupni izjavi zavzeli, naj kandidatke in Unija na pristopnih pogajanjih najdejo rešitve, ki bodo odražale enakopravno obravnavanje in zagotovile enake konkurenčne možnosti za sedanje in prihodnje članice. Pri tem so izpostavili, da nobena novinka v EU ne sme biti v slabšem finančnem položaju kot pred vstopom v Unijo. Izpostavili so, da morajo svoje priprave dokončati tudi same kandidatke. Pri tem je Borut Pahor dejal, da na strani državnega zbora ne vidi razloga, da ta v procesu usklajevanja nacionalne zakonodaje z evropskim pravnim redom zastavljenih časovnih ciljev ne bi izpolnil, saj v parlamentu te cilje podpira konsenzualna večina. Član predsedstva Konvencije o prihodnosti EU Lojze Peterle pa je izpostavil pomen vpetosti civilne družbe v razprave o prihodnosti in v tem kontekstu pozdravil delovanje nacionalnih forumov, v katerih so s civilno družbo izmenjani pogledi o teh vprašanjih ter predsednike parlamentov pozval, naj se pri delu forumov aktivno angažirajo. 29. maj VERHEUGEN OPOZARJA NA MOŽNOST PROPADA ŠIRITVE Komisar za širitev Verheugen opozarja, da ni mogoče zagotoviti nove možnosti za širitev, če pogajanja o širitvi ne bodo končana v času danskega predsedstva. Tako so ponedeljkove izjave komisarja in danskega ministra za zunanje zadeve po srečanju v Kopenhagnu vsebovale več skrbi kot optimizma. Komisar je še opozoril na resno nevarnost, da bi populistična gibanja izkoristila širitev kot napad na evropsko integracijo. 29. maj SLOVENIJA PRI POVEZLJIVOSTI PROMETA PRIMERLJIVA Z EU Slovenija je pri povezljivosti prometa že primerljiva z Evropsko unijo in zato pri vključevanju v prometno politiko povezave ne bi smela imeti težav, je na včerajšnji okrogli mizi na to temo ocenila predsednica Evropskega združenja za povezljivost prometa in evropska poslanka Hanja Maij-Weggen. Slovenski predstavniki so opozorili na težave, s katerimi se kljub razmeroma dobri prometni razvitosti Slovenije in jasnim pogledom v prihodnost še vedno srečujejo. 29. maj IRSKI REFERENDUM KOT OVIRA ZA ŠIRITEV Predstavniki Evropske unije v Bruslju vse bolj opozarjajo, da bi lahko padec pogodbe iz Nice na novem referendumu na Irskem pomenil resno oviro za proces širitve Unije. Uradni predstavnik EU Jonathan Faull je zavrnil namigovanja, da naj bi Komisija pripravljala "zasilni načrt" v primeru, da pogodba iz Nice ne bi bila ratificirana v vseh petnajstih državah članicah. 27. maj Z INOVACIJAMI DO VEČJE GOSPODARSKE RASTI IN ZAPOSLENOSTI Na petkovi konferenci o povečevanju inovativne sposobnosti Slovenije kot EU regije so predstavniki mestne občine Ljubljana in GZS ugotovili, da Slovenija na področju inovacijskega podpornega sistema nima globalne strategije razvoja in nacionalnega sistema inovacij in da zakonodajno in finančno okolje ni prijazno inovacijam. Mestna občina so je zato s partnerji odločila, da s prijavo na razpis Evropske komisije povečajo inovativno sposobnost Slovenije in oblikujejo ustrezno podporno okolje za inovacije. Predstavnik GZS Čuk je med drugim poudaril, da se je Slovenija v lanskem letopisu konkurenčnosti švicarskega inštituta za razvoj managementa (IMD) med 49 državami uvrstila na 39. mesto. Povedal je še, da so v raziskavi, ki so jo na GZS naredili med 500 večjimi podjetji, ugotovili, da se le približno štiri odstotke ljudi v podjetjih ukvarja z inovativno dejavnostjo. Projekt podpira tudi EU oz. Evropska komisija, ki je zato med drugim ustanovila omrežje Inovacijskih regij Evrope (IRE)., le-to omogoča regijam dostop do novih orodij in organizacijskih shem za promocijo inovacij. 27. maj IZOBRAŽEVALNA DELAVNICA Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) v sodelovanju z MEDE Nizozemska organizira izobraževalno delavnico z naslovom Nevladne organizacije in oblikovanje politik. Delavnica je usmerjena na dva pomembna elementa v dialogu med vlado in nevladnimi organizacijami, kot predstavnicami civilne družbe. Prvi element je proces oblikovanja politik s strani vlade oziroma posameznih ministrstev. Drugi element pa zadeva možnost vplivanje nevladnih organizacij na razvoj politik v tisti smeri in za tiste cilje, za katere si prizadevajo. Delavnico bosta vodila g. Robbert Kraan z MEDE European Consultancy (Nizozemska) in mag. Mojca Pajnik z Mirovnega inštituta (Ljubljana). Ljubljana, galerija Škuc, Stari trg 21, od 10. do 14. ure 27. maj SLOVENSKI IN EVROPSKI POSLANCI O TRANSPORTU IN REGIJAH Na petkovem skupnem zasedanju odbora Evropskega parlamenta za regionalno politiko, promet in turizem s člani odborov državnega zbora za gospodarstvo ter okolje in infrastrukturo v Ljubljani je sekretar na Čok in direktor urada za mladino Dominik S. Černjak sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila slovenski prevod Bele knjige Evropske komisije o mladinski politiki, katere glavni namen je Evropski uniji dati nov okvir za sodelovanje na področju mladine, služila pa bo kot izhodišče za oblikovanje celostne mladinske politike. Med glavne poudarke Bele knjige sodi spodbujanje sodelovanja mladih najprej na lokalni ravni, nato pa tudi v regionalnih in nacionalnih mladinskih svetih. Evropska komisija kot spodbudo za večje sodelovanje mladih predlaga ustanovitev mladinskega foruma, ki bi na nacionalni in evropski ravni okrepil posvetovalne strukture za mlade. Bela knjiga kot pomemben del mladinske politike izpostavlja še obveščanje mladih in