Pored centralne baze podataka, Poslovni Forum tvrtkama i obrtnicima pruža i druge usluge:

 ● trgovačko posredovanje na domačem i inozemnom tržištu
 ● konzalting u području investicija, te izrada predinvesticijskih i investicijskih studija i njihova ocjena
 ● izrada Internet prezentacija
 ● pružanje savjeta o vrsti i konfiguraciji računalne opreme i pripadajuće programske podrške i analiziranje potreba i problema korisnika i davanje odgovarajućega rješenja
 ● razvoj, izradu, pribavljanje i dokumentiranje programske podrške po narudžbi korisnika
 ● pisanje programa prema uputama i potrebama korisnika
 ● obradu podataka uz uporabu programa korisnika ili vlastitog programa usluge unosa podataka
 ● razvoj baze podataka: povezivanje podataka iz različitih izvora
 ● pohranjivanje podataka: pripremu slogova za prihvat informacija u zadanom obliku
 ● dostupnost baze podataka: pružanje podataka u traženom formatu izravnim pretraživanjem ili pristupom (računalnim upravljanjem) svakome ili određenim korisnicima, razvrstanih po zahtjevu
 ● održavanje i popravak uredskih i knjigovodstvenih strojeva te računalnih sustava
 ● ispitivanje mogućnosti tržišta, prihvatljivost i upoznavanje proizvoda i kupovnih navika potrošača radi promicanja prodaje i razvoja novih proizvoda, uključujući statističku analizu rezultata
 ● ispitivanje javnoga mnijenja o političkim, ekonomskim i društvenim pitanjima i statistička analiza
 ● davanje savjeta, usmjeravanje i operativnu pomoć poduzećima i javnim službama
 ● savjete i pomoć poduzećima i javnim službama u vezi s planiranjem, organizacijom, efikasnošću i kontrolom, upravljačke informacije itd.
 ● arbitraža i usuglašavanje između uprave i radnika
 ● kreiranje i provođenje promidžbenih djelatnosti
 ● kreiranje i postavljanje reklama na otvorenom prostoru npr. oglasnih ploča, panoa, priopćenja, izloga, izložbenih dvorana, oslikavanje automobila, autobusa, itd.
 ● oglašavanje preko medija tj. prodaja vremena i prostora za razno medijsko oglašavanje
 ● raspačavanje ili odašiljanje oglasnoga materijala ili uzoraka
 ● zakup i davanje prostora za oglašavanje
 ● izradu fotografija za komercijalne svrhe i za građanstvo
 ● adresiranje, ulaganje, pečaćenje i slanje poštom omotnica i promidžbenog materijala,
 ● sastavljanje adresara za slanje poštom itd.
 ● naplata računa, ocjena kreditne sposobnosti pojedinaca i tvrtki ili njihovoga poslovanja
 ● poslovno posredništvo tj. dogovaranje kupnje ili prodaje manjih ili srednjih poduzeća, kancelarija, ordinacija i sl.
 ● modno dizajniranje tkanina, odjeće, obuće, nakita, namještaja i drugih proizvoda
 ● organiziranje sajmova, izložaba i kongresa
 ● agencijsko posredovanje u korist pojedinaca za dobivanje angažmana (zaposlenja) u filmskoj, kazališnoj predstavi ili drugoj zabavnoj ili sportskoj atrakciji, te plasiranje igara, knjiga, umjetničkih djela, fotografija itd

Opširnije informacije...

000Aktualno Arhiv Aktualne teme Evronovice Konvencija o prihodnosti EU O Konvenciji Slovenski Forum o prihodnosti Evrope Konvencija mladih Aktualno URAD ZA URADNE PUBLIKACIJE EU OBNOVIL POGODBE ZA IZDAJO URADNEGA LISTA EVROPSKE UNIJE V DVAJSETIH JEZIKIH Direktor Urada za uradne publikacije evropskih skupnosti Thomas L. Cranfield je včeraj predstavnike izbranih podjetij povabil k podpisu desetih novih pogodb za izdelavo Uradnega lista Evropske unije v dvajsetih jezikih, ki bodo 1. maja 2004 postali uradni jeziki Unije. Uradni list Evropske unije je temeljni vir evropske zakonodaje in najpomembnejša publikacija Urada za objave. Nove pogodbe zajemajo produkcijo dveh povezanih serij Uradnega lista – serije L (zakonodaja) in serije C (informacije in objave) – v jezikovnih inačicah, katerih število se bo s širitvijo Evropske unije povečalo z 11 na 20. ČLANSTVO V EU PRINAŠA DOSTOP DO EVROPSKEGA OMBUDSMANA Članstvo Slovenije v Evropski uniji bo tudi slovenskim državljanom omogočilo uživanje širokega spektra pravic, povezanih z državljanstvom Unije, hkrati pa jim bo tudi omogočen dostop do evropskega ombudsmana. To je na včerajšnji tiskovni konferenci ob sklenitvi dvodnevnega obiska v Sloveniji dejal evropski ombudsman Nikiforos Diamanduros. Poudaril je še, da se pri svojem delu srečuje z velikim izzivom, kako uravnotežiti načelo svobode dostopa do informacij z načelom zaščite zasebnosti, kar je tudi moralna in politična dilema evropskih institucij. (STA) TUDI V SLOVENIJI BOMO Z ODPRTO METODO KOORDINACIJE LAHKO IZBOLJŠALI POKOJNINSKI SISTEM Evropska komisija je kot zadnjega v nizu posvetov o strategijah na področju pokojninskih sistemov v državah pristopnicah včeraj pripravila še posvet v Ljubljani, kjer so predstavniki Komisije orisali t.i. odprto metodo koordinacije, v okviru katere naj bi delovali pokojninski sistemi držav članic. Kot je dejal direktor generalnega direktorata za zaposlovanje in socialne zadeve pri Komisiji Jerome Vignon, bo morala Slovenija do srede prihodnjega leta pripraviti svoje nacionalno strateško poročilo z analizo razmer na področju pokojninskega sistema, nato pa bo Evropska komisija ocenila doseženi napredek. S tovrstnimi posveti želi Komisija pripraviti nove članice EU na uvajanje omenjene metode, ki jo bodo morale z letom 2005 tudi same uporabljati. Evropska komisija si v okviru te metode ne prizadeva za poenotenje pokojninskih sistemov v okviru EU, pač pa za oblikovanje vzdržnih pokojninskih sistemov, za oblikovanje socialne varnosti in izmenjavo dobre prakse, je ob koncu posveta dejala državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Nataša Belopavlovič. (STA) EVROPSKI POSLANCI NE BODO IMELI ENAKIH PLAČ Zunanji ministri razširjene Evropske unije na včerajšnjem zasedanju v Bruslju niso potrdili poslanskega statuta Evropskega parlamenta, ki naj bi poenotil plače članov te edine neposredno izvoljene evropske institucije ter uredil izplačevanje potnih stroškov, ki so leta doslej bili za poslance dodaten vir zaslužka. Sprejem statuta v predloženi obliki so zablokirale štiri države članice, in sicer Francija, Nemčija, Avstrija in Švedska. Tako se bo tudi v prihodnjem parlamentarnem sklicu ohranil sedanji sistem, po katerem prejemajo poslanci v Evropskem parlamentu isto plačo kot njihovi kolegi v nacionalnih parlamentih, saj možnosti, da bi bil statut sprejet pred evropskimi volitvami junija letos, praktično ni več. (STA) OMBUDSMAN EU: TU SMO, DA VAM POMAGAMO V okviru turneje po deseterici prihodnjih članic se je ombudsman EU Nikiforos Diamanduros včeraj na dvodnevnem obisku ustavil tudi v Sloveniji, kjer se je srečal s slovenskim varuhom človekovih pravic Matjažem Hanžkom, s predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem, predstavniki poslanskih skupin ter s predsednikom komisije državnega zbora za evropske zadeve Alojzom Peterletom in podpredsednikom DZ Mihaelom Brejcem. Javnosti pa sta bili namenjeni dve predavanji, na katerih je Slovencem skušal približati svoje delo. Ombudsmani - tako nacionalni kot evropski - so tu izključno zato, da pomagajo ljudem, je sporočilo, ki ga želi ombudsman EU prenesti v države pristopnice. (STA) KINNOCK V SLOVENIJI O ZAPOSLOVANJU IN REFORMI JAVNE UPRAVE Z vstopom desetih držav pristopnic, med njimi Slovenije, v Evropsko unijo, bodo državljani teh držav zasedli najrazličnejša delovna mesta znotraj organov EU. Za uradnike nižjih rangov so javni razpisi že potekali, v petek pa sta podpredsednik Evropske komisije, pristojen za administrativno reformo, Neil Kinnock, ki se je mudil na obisku v Sloveniji, in minister za evropske zadeve Janez Potočnik na novinarski konferenci v Ljubljani poudarila, da bo EU razpisala javne razpise tudi za uradnike najvišjega ranga, torej za ranga A1 in A2. Na rang A1 bo izbran en Slovenec, na delovno mesto ranga A2 pa dva, je poudaril Kinnock. (STA) EVROPSKI VETERINARSKI INŠPEKTORJI OCENILI PROIZVODNJO RIBJIH PROIZVODOV IN PERUTNINE V SLOVENIJI Evropska veterinarska inšpekcija je na svojem petdnevnem obisku v Sloveniji, ki se je končal v petek, preverjala izvajanje evropsko veljavnih ukrepov za nadzor proizvodnje školjk, ribjih proizvodov, jajc, perutnine ter mesa perutnine. Ugotovili so, da je evropski sistem nadzora na področju školjk, njihove proizvodnje in dajanja na trg v Sloveniji na začetni stopnji izvajanja, saj je bil pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in dajanje živih školjk na trg, ki povzema predpise EU, sprejet šele v začetku letošnjega leta. Pri pregledu nadgradnje obratov pa so ugotovili, da ti strukturno ustrezajo. Prav tako so ocenili, da so reje perutnine pod uradnim nadzorom, da se pregled pred klanjem opravlja v skladu z evropskimi predpisi ter da se veterinarska spričevala izdajajo in potrjujejo v skladu z zahtevami Evropske unije. (STA) SLOVENSKA VLADA BO V IZOGIB TEŽAVAM S TEHNIČNIMI STANDARDI Z EU SKLENILA POSEBEN SPORAZUM Slovenska vlada je na včerajšnji seji obravnavala pobudo za sklenitev posebnega sporazuma z Evropsko skupnostjo (ES), ki bo določal postopek pridobivanja informacij na področju tehničnih predpisov in pravil o storitvah informacijske družbe. Tehnične ovire pri trgovanju so namreč pomemben element delovanja notranjega trga EU, pojavijo pa se predvsem zaradi različnih postopkov prenosa in implementacije evropske zakonodaje na nivoju posameznih držav članic, ali pa kot posledica različnih nacionalnih tehničnih predpisov. Da bi se izognila težavam, ki bi se utegnile pojaviti v prostem pretoku blaga z uveljavitvijo posameznih nacionalnih tehničnih predpisov, je ES leta V slovenski pravni red je omenjena direktiva prenesena v obliki vladne uredbe o postopkih notifikacije tehničnih predpisov, standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti in bo polno začela veljati po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. ES je pripravila bilateralne pogodbe z osmimi pristopnicami, ki že imajo vzpostavljeno potrebno infrastrukturo za izvajanje sporazuma in so izrazile pripravljenost za sodelovanje. Na podlagi tega sporazuma bo Slovenija lahko že pred vstopom aktivno sodelovala v procesu notifikacije tehničnih predpisov in pravil o storitvah informacijske družbe.(STA) ZA EVROPSKEGA KOMISARJA PREDLAGAN MINISTER POTOČNIK Slovenski premier Anton Rop je včeraj za slovenskega kandidata za evropskega komisarja predlagal ministra za evropske zadeve Janeza Potočnika. O svojem predlogu je premier pisno obvestil predsednika države Janeza Drnovška, predsednika državnega zbora Boruta Pahorja, predsednika odbora DZ za zunanjo politiko Jelka Kacina ter predsednike vseh parlamentarnih strank. Postopek imenovanja Evropske komisije določajo pogodbena pravila Evropske unije, skladno s katerimi je sestavljanje bruseljske ekipe v rokah Sveta EU in Evropskega parlamenta, osrednjo besedo pa imajo seveda države same, saj te predlagajo kandidate. Pogodba iz Nice določa, da kandidate za člane Evropske komisije imenuje Svet EU in sicer v dogovoru s kandidatom za predsednika Evropske komisije, ki mora v svojih predlogih za sestavo bruseljske ekipe najti skupen jezik s posameznimi državami članicami, ki potencialne kandidate predlagajo. Tako kot v primeru predsednika Evropske komisije, tudi v primeru članov ekipe v Bruslju Svet EU seznam kandidatov potrjuje s kvalificirano večino glasov. Na ta način predlagane kandidate - predsednika in člane Evropske komisije - mora nato kot celoto z glasovanjem potrditi tudi Evropski parlament. Ko so v parlamentu opravljeni postopki, formalno bruseljsko ekipo imenuje Svet EU s kvalificirano večino glasov. Tokrat gre tako za imenovanje evropskih komisarjev z izredno kratkim mandatom - na položaju bodo od 1. maja 2004 do 1. novembra 2004, nato pa bo komisarska mesta zasedla nova ekipa. O novem predsedniku Evropske komisije, ki bo sestavljal prihodnjo bruseljsko ekipo, se bodo voditelji EU predvidoma dogovorili na zasedanju Evropskega sveta junija letos. Omeniti gre še, da bo prihodnja komisija že štela "enega komisarja na članico", torej 25 komisarjev, medtem ko imajo v sedanji ekipi večje članice še vedno po dva komisarska položaja. Po 1. maju bo s prihodom deseterice novih komisarjev ekipa štela kar 30 članov. (STA) EVROPSKI PARLAMENT NA SLOVENIJO NASLAVLJA ŠE ZADNJE POZIVE Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve je včeraj obravnaval še zadnje poročilo o pripravljenosti Slovenije na vstop v Evropsko unijo. V njem pozdravlja pomemben gospodarski napredek Slovenije in dejstvo, da je svojo zakonodajo že skoraj v celoti prilagodila evropski, a hkrati državo vendarle poziva in opozarja na nekatera področja, kjer so še potrebna dodatna prizadevanja. Sledeč novembrski sklepni oceni Evropske komisije je Slovenija sicer pristopnica z najmanj pomanjkljivostmi v pripravah, vendar pa je parlament kljub dobremu gospodarskemu napredku izrazil zaskrbljenost zaradi porasta brezposelnosti, kljub delujočemu tržnemu gospodarstvu pa opozoril na nujnost večje odprtosti in odprave ovir za tuja vlaganja pa tudi na izvedbo določenih strukturnih reform, npr. v zavarovalništvu Kot največji problem pa naj bi parlament videl visoko inflacijo, ki se le počasi znižuje. Prav tako naj bi parlament Slovenijo opozoril, da mora rešiti probleme s trgovinskim in podjetniškim pravom in sprejeti nova pravila, če želi uspešno črpati pomoč iz strukturnih in kohezijskega sklada. Nujno mora urediti tudi področje medsebojnega priznavanja kvalifikacij, še posebej v sektorjih, kot je zdravstvo. Parlament je pozdravil uveljavitev zakona o javni upravi in podprl prizadevanja za krepitev sodnega sistema, tudi zato, ker se slovenska sodišča še vedno bojujejo s precejšnjimi sodnimi zaostanki. Poročilo naj bi opozorilo tudi na problem korupcije, ki v normalnem življenju ni običajna, na višjih ravneh pa je pojav bolj prisoten. Tako naj bi parlament še pozval k sprejemu železniške zakonodaje, kar je pomembno tudi v luči razvoja vseevropskega prometnega omrežja, na področju zunanje politike pa k dialogu in uskladitvi z deklaracijami in izdanimi sankcijami ter drugimi ukrepi, za katere se je odločila EU. Kot glavni problem na mednarodni ravni osnutek poročila za sicer izpostavlja odnose s Hrvaško, še posebej določanje morske meje v Piranskem zalivu. Problem sodi v pristojnost mednarodnega prava, je pa Evropska komisija v določeni fazi spora nakazala svojo pripravljenost pomagati, je še zapisano v osnutku poročila. (STA) AVSTRIJA S 1. MAJEM NA MEJNIH PREHODIH Z NOVIMI ČLANICAMI UVAJA NOV MEJNI REŽIM Avstrijski notranji minister Ernst Strasser je včeraj predstavil spremenjen postopek preverjanja oseb in vozil, ki bo 1. maja 2004 začel veljati na večjih mejnih prehodih, ki Avstrijo povezujejo s pristopnicami k Evropski uniji. Od datuma širitve povezave bodo potnike ob prestopu tako preverili le enkrat - in ne dvakrat kot doslej -, za državljane EU pa bo urejen ločen vozni pas, kjer bodo potnike še naprej preverjali v skladu s schengenskimi pravili. Kot je še povedal Strasser, se s širitvijo EU okoli Avstrije vzpostavlja dvojni varnostni obroč: schengenski standardi bodo namreč veljali tako na zunanjih mejah novih članic povezave kot tudi na njihovih notranjih mejah, seveda dokler se nove članice ne bodo vključile v schengenski sistem. Slovenija načrtuje vse pogoje, ki jih zastavlja schengenski pravni red, izpolniti v letu 2006, tako da bi s 1. januarjem 2007 njene meje z Italijo in Avstrijo postale notranje meje Evropske unije. (STA) 20. januar V BRUSLJU ODPRTA RAZSTAVA SLOVENIJA-POVEČAVA V okviru projekta predstavitve informacijske družbe v novih državah članicah Evropske unije je slovensko ministrstvo za informacijsko družbo v sodelovanju z generalno direkcijo Evropske komisije za informacijsko tehnologijo v Bruslju včeraj odprlo razstavo Slovenija-povečava. Razstava bo na sedežu generalne direkcije za informacijsko tehnologijo na ogled tri tedne, včeraj pa sta jo slovesno odprla v imenu Komisije direktor Fabio Colasanti, v imenu Slovenije pa državni sekretar za ministrstva za informacijsko družbo Jozsef Gyorkos. sedanja oblika neposrednih plačil kot del tržnih ureditev preusmeri v plačila, namenjena višji zahtevnostni stopnji kmetovanja. Še več plačil naj bi torej namenili kmetijsko-okoljskim programom, območjem z omejenimi dejavniki in razvoju. Švedska se zavzema, da bi neposredna plačila, kot jih zdaj pozna EU, postala bolj selekcionirana vključitev mladine v načrtovanje in uporabo različnih orodij za obveščanje, spodbuja pa tudi prostovoljno delo med mladimi in si prizadeva za boljše razumevanje mladine. 15. maj BOJ PROTI DISKRIMINACIJI BO DOLGOTRAJEN IN SISTEMATIČEN Protidiskriminacijska politika je izziv, s katerim se danes spopadajo praktično vse evropske države, tako članice Evropske unije kot tudi kandidatke za vstop vanjo. Pri tem je še posebej pomembno, da je v tovrstne aktivnosti vključena široka mreža različnih akterjev, zlasti državnih organov, socialnih partnerjev ter civilne družbe oziroma širše javno mnenje, ki mora dosledno opozarjati na probleme, povezane z diskriminacijo, je bila osrednja ugotovitev današnje okrogle mize v Ljubljani, ki so jo na temo Protidiskriminacijska politika Slovenije v luči približevanja EU skupaj pripravili državni svet, Amnesty International ter Inštitut za narodnostna vprašanja. 15. maj BRUSELJ NAMENJA 64 MILIJONOV ZA PROJEKTE DEMOKRATIZACIJE Evropska komisija bo namenila 64 milijonov evrov za projekte s področja demokratizacije in izboljšanja človekovih pravic v tretjih državah. Za sofinanciranje se lahko potegujejo projekti s štirih prednostnih področij: za podporo ukinitvi smrtne kazni, za spodbujanje spoštovanja mednarodnega prava, za boj proti rasizmu ter za boj proti mučenju. 14. maj CEPS: NIHČE NE ŽELI FINANCIRATI ŠIRITVE EU Bruseljski think-tank Center za evropske politične študije (CEPS) je prejšnji teden v Bruslju predstavil ugotovitev študije, da države članice EU niso pripravljene plačati širitve. Trenutne prejemnice sredstev iz Unijinega proračuna trdijo, da od njih ni mogoče pričakovati, da bi v prihodnje prejemale manj sredstev, saj naj bi bilo po njihovem mnenju, nepošteno financirati širitev z zmanjševanjem pomoči danes najrevnejšim članicam. Na drugi strani pa največje plačnice v skupno blagajno tožijo, da njihovo javno mnenje preprosto ne bo pristalo na kakršnokoli povečanje sedanjega obsega njihovih prispevkov v evropski proračun. Kot navaja CEPS, naj bi transferji iz strukturnih skladov za osem kandidatk iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki naj bi se v EU vključile v naslednjem valu širitve v 2004, po njihovem vstopu ostali pod mejo 10 milijard evrov. Kar zadeva CAP, glavno jabolko spora leži v neposrednih plačilih kmetom prihodnjih članic. Sedanje članice namreč januarskemu predlogu Evropske komisije, po katerem naj bi se kmetje iz novink v sistem neposrednih plačil polno vključili po desetletnem prehodnem obdobju, vendar pa del te pomoči dobivali že od vsega začetka, nasprotujejo in trdijo, da takšen ukrep ni upravičen 14. maj POTRJENE PRVE ZAPOSLITVE KADROV IZ KANDIDATK Zunanji ministri EU so na včerajšnjem zasedanju v Bruslju potrdili letno strategijo Evropske komisije za leto 2003 ter tako kot njeno osrednjo politično prioriteto za prihodnje leto izpostavili priprave na širitev. S tem so potrdili tudi prve zaposlitve kadrov iz držav kandidatk na Komisiji. Ta predlaga, da bi v prihodnjem letu v okviru priprav na širitev zaposlila 500 novih ljudi. 14. maj VSAK DRUGI EVROPEJEC NE UPORABLJA RAČUNALNIKA Obiskovanje kinematografov, knjižnic in zgodovinskih znamenitosti so najpogostejši načini kulturnega udejstvovanja Evropejcev. Po raziskavi Eurobarometer, ki jo je prejšnji teden objavil Eurostat, več kot polovica Evropejcev, natančneje 53% od skupaj 16.162 vprašanih, ki so starejši od 15 let, namreč sploh ne uporablja računalnika. Podobno le 35% Evropejcev uporablja internet. Sicer pa so z raziskavo ugotovili, da je gledanje televizije najpogostejši način preživljanja prostega časa, saj televizijo gleda 98% Evropejcev, med najbolj gledanimi pa so informativne oddaje. 13. maj EVROPSKA KOMISIJA PRIPRAVILA ELEKTRONSKE NOVICE O KMETIJSTVU Evropska komisija je z mesecem majem začela izdajati elektronske novice o aktualnem dogajanju na področju kmetijstva v Evropski uniji in svojih aktivnostih na tem področju. Novice izhajajo v angleščini, so brezplačne in se je nanje moč naročiti prek interneta na naslovu http://europa.eu.int/comm/commissioners/fischler/mail_en.htm. 6. maj ZNIŽANE DENARNE PODPORE ZA MLEKO IN MLEČNE IZDELKE S 1. julijem se bodo za v povprečju 20 odstotkov znižale denarne podpore za mleko in mlečne izdelke, ki jih država plačuje mlekarnam kot spodbudo za izvoz. Kmetijsko ministrstvo se je za to odločilo zaradi postopnega zniževanja in približevanja izvoznih podpor ravni EU, slovenske mlekarne pa opozarjajo, da bo ukrep povzročil še večje težave na področju mlekarstva in dodatno poslabšal konkurenčni položaj slovenskih mlekarn na tujih trgih. 30. april NEVLADNE ORGANIZACIJE POZIVAJO K ZAŠČITI ZELENIH CILJEV Nevladne organizacije v Evropski uniji pozivajo, naj se skupna kmetijska politika EU reorganizira in osredotoči na trajnostni razvoj, kvalitetno proizvodnjo hrane ter na varovaje zdravja in okolja. Poudarjajo še, da so sedanje usmeritve kmetijske politike EU k povečani produkciji zastarele. Poleg tega so pozvali Konvencijo o prihodnosti EU, naj znova preuči zastarele cilje kmetijske politike in naj vključi okoljevarstvene pravice v poglavje o temeljnih pravicah. 30. april PREDSTAVITEV PROGRAMOV ZAPOSLOVANJA Minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski je ob včerajšnji predstavitvi letošnjih programov za vzpodbujanje zaposlovanja, ki jih je pripravilo ministrstvo v sodelovanju z EU, poudaril potrebo po koordiniranosti na ravni države, saj je na tak način mogoče dobiti več sredstev iz EU. Za doseganje dobrih rezultatov je namreč pomembno, da se v okviru državnega razvojnega programa posamezni regijski program izvaja v usklajeni povezavi z ostalimi sektorji. Za letošnja t.i. evropska programa aktiviranje zaposlitvenih potencialov na lokalni ravni in krepitev Slovenije na lokalni ravni bo od skupno 1,4 milijarde tolarjev 873,5 milijonov zagotovila EU, 548 milijonov pa Slovenija. 30. april SLABA OBVEŠČENOST PODJETIJ O VSTOPU V EU Podjetja v srednje- in vzhodnoevropskih državah kandidatkah z optimizmom pričakujejo vstop v Evropsko unijo, toda skoraj polovica se jih nanj še ni začela organizirano pripravljati in o pravnem redu, ki ga bo morala v kratkem spoštovati, tudi ni dobro obveščena. To je pokazala raziskava o pripravljenosti podjetij iz desetih držav kandidatk na širitev Unije, ki jo je pripravilo Združenje evropskih gospodarskih zbornic Eurochambers v sodelovanju s slovenskim gospodarsko-raziskovalnim predstavništvom v Bruslju. Raziskava, predstavljena včeraj v Bruslju, je bila izvedena januarja in februarja letos na vzorcu 2575 podjetij v desetih kandidatkah. "Celovito je o pravnem redu EU obveščenih le 8,8 odstotka podjetij, kar je presenetljivo in zaskrbljujoče majhen delež, medtem ko je deloma obveščenih 55,7 odstotka podjetij, skoraj četrtina podjetij, 23,4 odstotka, pa o pravnem redu skoraj ni obveščena. Skrb zbuja tudi podatek, da 9,6 odstotka podjetij pravni red EU ne zanima, saj bodo poslovala le na domačem trgu," je na predstavitvi druge tovrstne raziskave pojasnil direktor slovenskega predstavništva Sicer pa so sodeč po rezultatih raziskave večja podjetja o vstopu v EU bolje obveščena in nanj bolje pripravljena. Presenetljivo velika večina podjetij potrebe za podaljšanje po tem datumu. Kot je še ugotovil But, se Švedska zelo zavzema, da bi do določenih sprememb v skupni kmetijski politiki prišlo že leta 2004, čeprav jih do leta 2007 zagotovo ni pričakovati. Švedska meni, da je treba leta doseči dogovor o nekaterih spremembah kmetijske politike, predvsem v smislu, da se parlamenta za pravne zadeve in notranji trg, industrijo, zunanji trg, raziskovanje in energijo ter za ekonomske odnose in monetarne zadeve. Na obisku se jim bodo pridružili predsednik DZ Borut Pahor, zunanji minister objavila novembra lani, na področju sprejemanja zakonodaje ni bilo ugodno. Na seznamu je bilo takrat več kot 80 zakonov oziroma približno 40 odstotkov vseh, potrebnih za polno uskladitev z EU, ki je časovno ciljno določena na zadnji dan leta 2002. Do 1. marca je bilo sprejetih le okrog 10 evropskih zakonov. Sprejeti jih bo torej treba še okrog 70, lista pa bi se utegnila zaradi potrebnega dodatnega usklajevanja z novo evropsko zakonodajo še povečati. Pomanjkanje napredka bi se, kot omenjeno, utegnilo za zelo neugodno izkazati konec maja ali na začetku junija, ko Bruselj od Ljubljane pričakuje informacije za pripravo letošnjega in po možnosti zadnjega rednega poročila o napredku. Poročilo - izdano bo jeseni - bo namreč ključno, saj bo na podlagi te ocene EU na vrhunski ravni presojala, ali je čas za sklep večletnega pristopnega procesa res napočil. Služba za evropske zadeve zato vladi predlaga, naj ministrstva odslej evropsko zakonodajo predlagajo v sprejem po hitrem postopku. Večina zakonov, ki so bili predvideni za vladno obravnavo v januarju in februarju, namreč na strani vlade ni bilo sprejetih in tudi če bi bili sprejeti takoj, bi jih državni zbor po rednem postopku lahko obravnaval šele na septembrski seji. Hitri postopki, razlagajo na službi za evropske zadeve, bi bili možni za skoraj dve tretjini zakonov z "evropskega seznama", saj jih toliko zajema le tehnične in ne vsebinskih prilagoditev. Drugače je seveda pri sistemskih zakonih, kjer hitri postopki zaradi vsebinske teže ne pridejo v poštev. - Ljubljana 4. marec PREDSEDNIK PARLAMENTA NA OBISKU V BRUSLJU Predsednik parlamenta Borut Pahor bo na dvodnevnem delovnem obisku v Bruslju, kjer se bo prvič srečal s predsednikom Evropskega parlamenta Patom Coxom. Predstavil mu bo napredek Slovenije pri usklajevanju domačega pravnega reda z evropskim, zasnovo Foruma o prihodnosti EU v slovenskem parlamentu in ga predvidoma povabil na uradni obisk v Slovenijo. - Bruselj 4. marec OBISK DR. JANEZA POTOČNIKA NA DUNAJU Minister za evropske zadeve in vodja pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU dr. Janez Potočnik je na Dunaju sodeloval na predstavitvi Slovenije kot države kandidatke za vstop v EU. Dr. Potočnik je predstavil gospodarske in politične kazalce in cilje naše države, pojasnil stanje v priključevanju petnajsterici in ključne probleme v pogajanjih, predvsem glede finančnih scenarijev. 4. marec ZA AMERIŠKE GOSPODARSTVENIKE PRIROČNIK O ŠIRITVI EU Odbor Evropske unije pri Ameriški gospodarski zbornici je za ameriške poslovneže izdal Vodnik za širitev EU in širšo Evropo, v katerem je opisano poslovno in politično okolje v državah kandidatkah in v ostalih vzhodnoevropskih državah ter analiza trenutne investicijske klime v tem delu Evrope. Priročnik med drugim vključuje tudi zgodovinsko ozadje in pregled širitvenih procesov, podrobnejši pregled držav kandidatk, zahodnega Balkana, evropskih institucij in nevladnih organizacij. Uvod v priročnik je napisal komisar za širitev Günter Verheugen, ki je med drugim poudaril, da so poleg poslov iz EU in ZDA v pristopnem procesu odločilni tudi posli iz drugih delov sveta. Ti aktivno sodelujejo pri gospodarskih reformah v državah kandidatkah in igrajo pomembno vlogo pri izgradnji in delovanju tržnih ekonomij ter pri informiranju prebivalcev držav kandidatk. Komisar je izrazil upanje, da bo knjiga prispevala k boljšemu razumevanju prednosti in izzivov širitve. - Washington 4. marec 500 NOVIH ZAPOSLITEV ZA PRIPRAVE NA ŠIRITEV Evropska komisija je v nedavno sprejeti letni strategiji za leto 2003 ocenila, da bo za uspešno izvedbo priprav na širitev Evropske unije potrebovala tako dodatna finančna sredstva kot tudi nove kadre, in sicer naj bi v letu 2003 zaposlila 500 novih ljudi, medtem ko izračuni kažejo, da bo v obdobju od 2003 do 2008 potrebovala novih kadrov, v primeru, da v EU 1. januarja 2004 vstopi deset novih držav. Za delovnih mest, ki bodo sicer spadala v kategorijo začasnih zaposlitev in ne vstopa v komisijin karierni sistem, se bodo, kot je Komisija zapisala v strategiji, lahko potegovali tudi strokovnjaki iz držav kandidatk. Na ta način bodo lahko tudi bodoče članice dobile nujno potrebne izkušnje za članstvo. Dodatni kadri bodo v prvi vrsti potrebni za pripravo strukturnih programov, v katere se bodo bodoče članice vključile že z dnem vstopa, ter za zagotovitev učinkovitega izvajanja pravnega reda EU v teh državah. Potrebnih sredstev za takšne dodatne zaposlitve Komisija natančno sicer še ni opredelila. Sicer pa bodo okrepljene priprave zajele tudi države kandidatke, se je odločila Komisija, ki bo prizadevanjem bodočih članic za prevzem obveznosti članstva posvetila dodatno pozornost. Tako že predlaga okrepljeno sodelovanje kandidatk v izobraževalnih programih ter večjo podporo majhnim in srednjim podjetjem v obmejnih regijah kandidatk. - Bruselj 4. marec SREČANJE OKOLJSKIH MINISTROV Minister za okolje in prostor Janez Kopač se bo na povabilo španskega ministra za okolje Facoma Matasa Palouja, predsedujočega Svetu EU za okolje, udeležil delovnega kosila z okoljskimi ministri držav članic in pridruženih članic. Ministri bodo govorili o izzivih povezanih z Evropsko strategijo trajnostnega razvoja glede na svetovni vrh, ki bo od 26. avgusta do 4. septembra v Johannesburgu, predstavili pa bodo tudi načrte za ratifikacijo Kjotskega protokola v posameznih državah - Bruselj 1. marec PREDSTAVITEV SLOVENIJE V okviru predstavitvenih dialogov s kandidatkami za članstvo v EU bo danes v organizaciji Evropske komisije in slovenskega veleposlaništva v Avstriji na Dunaju organizirana predstavitev Slovenije. Glavni govornik bo minister za evropske zadeve in vodja pogajalcev z EU Janez Potočnik, v dialogu pa bo med drugim sodeloval tudi vodja evropskega dela skupnega odbora Evropskega in slovenskega parlamenta, avstrijski evropski poslanec Michl Ebner. Janez Potočnik bo predstavil gospodarske in politične kazalce v državi, pojasnil bo stanje v procesu slovenskega vključevanja v Evropsko unijo ter ključne probleme na pristopnih pogajanjih, predvsem vezane na finančne scenarije vstopanja v unijo, so napovedali na službi vlade za evropske zadeve. Možno je še srečanje s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem, ki se danes prav tako mudi na Dunaju. Po pričakovanjih bodo osrednja tema pogovorov finančni vidiki širitve EU - Dunaj 1. marec EVROPSKA KONVENCIJA: V PREDSEDSTVU TUDI KANDIDATKE? Predstavniki parlamentov v Konvenciji o prihodnosti EU zahtevajo, da svoje člane v predsedstvu tega telesa, ki bo pripravljalo smernice za temeljito reformo povezave, dobijo tudi države kandidatke. Dva njuna predstavnika, eden iz vladnih in eden iz parlamentarnih vrst, naj dobita status pridruženih članov predsedstva. Kot je po njihovem srečanju pojasnil Lojze Peterle, države kandidatke vztrajajo na enakopravnem statusu v vseh fazah in dimenzijah delovanja Konvencije. Da bo Slovenija zahtevala enakopravno sodelovanje držav kandidatk v vseh fazah dela Konvencije o prihodnosti EU in vztrajala, da imajo enake možnosti razpravljanja, odločanja, sopriprave dokumentov in dajanja pripomb kot države članice, je pred današnjim ustanovnim zasedanjem Konvencije poudaril tudi predstavnik slovenske vlade v tem 105-članskem telesu Matjaž Nahtigal. - Bruselj 1. marec KONVENCIJA: USTANOVLJEN "EU FORUM V SENCI" Hkrati z ustanovnim zasedanjem Evropske konvencije so se na 'svoji' konvenciji sešli tudi nekateri evroskeptiki iz članic in kandidatk (Češka, Velika Britanija, Slovaška, Francija, Danska, Finska). Ustanovili so neformalni forum in na prvem srečanju zavrnili poslovnik, ki ga je predlagal predsednik Konvencije d'Estaing. 1. marec PRIPRAVE NA NOV SCHENGENSKI SISTEM: VKLJUČITI TUDI KANDIDATKE Slovenski notranji minister Rado Bohinc je na srečanju notranjih in pravosodnih ministrov EU s kolegi iz kandidatk v Bruslju predlagal, da naj se bodoče članice že zdaj vključijo v priprave na nov Schengenski informacijski sistem (SIS2). Vzpostavitev SIS2 do leta 2004 je eden od pogojev, da se Schengenske meje sploh lahko razširijo. Slovenija si sicer želi postati članica Schengenskega območja do konca leta 2005. Ministri EU in kandidatk so na srečanju govorili tudi o boju proti drogam in se s skupno izjavo zavzeli za mednarodno sodelovanje na tem področju. Tretja tema srečanja je bila učinkovitost sodstva, o kateri je na kratko spregovoril tudi slovenski pravosodni minister Ivo Bizjak. - Bruselj 1. marec KONVENCIJA: REFERENDUM O EVROPSKI USTAVI? Valéry Giscard d'Estaing, predsedujoči Evropske konvencije, je v svojem uvodnem govoru, poudaril, da bi lahko o sprejemu evropske ustave odločali državljani EU na referendumu leta 2004. Referendum bi izpeljali hkrati z volitvami v Evropski parlament. 28. februar ZADNJI DAN OBTOKA NACIONALNIH VALUT DRŽAV EMU V 12 državah članicah gospodarske in monetarne unije, ki so z novim letom uvedle skupno valuto evro, bodo še zadnji dan v obtoku nacionalne valute. Izteklo se bo namreč obdobje dvojnega kroženja denarja, ko so bile nacionalne valute v obtoku vzporedno z bankovci in kovanci evra. 28. februar ODPRAVA SMRTNE KAZNI JE POGOJ ZA ČLANSTVO Turčija bi utegnila pristopna pogajanja z Evropsko unijo začeti konec letošnjega leta oziroma v začetku leta 2003, a le pod pogojem, da bo čimprej odpravila smrtno kazen, je ob obisku v Ankari menila evropska delegacija. 28. februar V SLOVENIJI DELEGACIJA EVROPSKE AGENCIJE ZA VARSTVO OKOLJA Na dvodnevnem obisku se mudi delegacija Evropske agencije za varstvo okolja pod vodstvom njenega direktorja Dominga Jimeneza Beltrana. Delegacija se bo srečala z ministrom za okolje in prostor Janezom Kopačem ter s predstavniki Agencije RS za okolje, kjer je locirana večina tematskih Nacionalnih referenčnih centrov, ki sodelujejo z omenjeno agencijo. Evropska agencija za varstvo okolja je prvo telo EU, ki je v svoje vrste sprejelo tudi kandidatke za članstvo v povezavi. - Ljubljana 28. februar KANDIDATKE MORAJO PRISPEVATI H KREPITVI EVROPSKEGA GOSPODARSTVA Gospodarski dialog z državami kandidatkami na bližnjem vrhunskem zasedanju Evropske unije v Barceloni bo pomenil začetek vključevanja bodočih članic v doseganje načrta Unije, da do leta 2010 postane najbolj konkurenčno svetovno gospodarstvo. "Cilje iz Lizbonske strategije, ki naj bi zagotovili uresničitev tega načrta, bodo morale doseči tudi nove članice Unije," je pred Evropskim parlamentom v Bruslju dejal predsednik Evropske komisije Romano Prodi. "EU mora seveda pri uresničevanju tega bodočim članicam pomagati," je še poudaril. Eden od načinov, s katerim bo to poskušala storiti Evropska komisija, je priprava strukturnih kazalcev tudi za kandidatke. Strukturne kazalce, s katerimi ocenjuje razmere v gospodarstvu, naj bi Komisija za bodoče članice po njegovih besedah prvič pripravila prihodnje leto. Kot je znano, se bodo na t. i. pomladnem vrhu EU voditeljem Unije na plenarnem zasedanju pridružili tudi kolegi iz kandidatk za članstvo v EU. - Bruselj 28. februar EVROPSKA KOMISIJA TOŽI DRŽAVE ČLANICE Evropska komisija bo na Evropskem sodišču sprožila tožbo proti državam članicam EU, ker naj bi na področju državnih pomoči posegle v njene pristojnosti. Sodišče bo Komisija pozvala, naj razveljavi odločitev Ministrskega sveta, ki je januarja letos v nasprotju z določili pogodbe EU odobril državno pomoč portugalskim prašičerejcem. Hkrati je Ministrski svet tudi načelno posegel v pristojnosti Komisije na področju državnih pomoči ter razdelitev pristojnosti med institucijami EU, ki jo določa pogodba, so po sprejemu odločitve o tožbi poudarili na Komisiji. Korak Komisije je brez primere v dosedanji pravni zgodovini EU. - Bruselj 27. februar KONVENCIJA: Konvencija naj napiše ustavo EU Jean Luc-Dehaene, podpredsednik Konvencije, je izrazil mnenje, da naj bi ustava predstavila nove smeri razvoja EU, pristojnosti, instrumente in naj bi vključila tudi poglavje o temeljnih pravicah, ji je bilo potrjeno s Pogodbo iz Nice decembra 2000. Ustava naj bi tako predstavila razširjeno Evropsko unijo, osamosvojeno vpliva ZDA. Predsednik Konvencije Valéry Giscard d'Estaing je primerjal Konvencijo o prihodnosti EU s Philadelphijsko konvencijo, ki je napisala ustavo ZDA. Potrdil je Luc-Dehaenejevo ambicijo in voditeljem Evropskega parlamenta izrazil željo, da konvencija pripravi evropsko ustavo, ki bi bila sprejeta medvladna konferenca pred koncem leta 2003. - Bruselj 27. februar KONVENCIJA: Pri oblikovanju poslovnika konvencije kandidatke brez besede Ker v predsedstvu Konvencije o prihodnosti Evropske unije države kandidatke niso dobile svojega predstavnika, so s tem izgubile tudi možnost sodelovati pri oblikovanju poslovnika za delo telesa, ki bo pripravilo smernice za novo medvladno konferenco o temeljiti reformi Unije. Kandidatke bodo imele priložnost podati pripombe na poslovnik šele na ustanovnem zasedanju. - Bruselj 27. februar IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA V EVROPI Minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski se bo sestal z delegacijo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, ki jo bo vodil direktor Raymond-Pierre Bodin. Osnovna naloga??? fundacije je obveščanje oblikovalcev politik o načinih in sredstvih za izboljšanje kakovosti življenja v Evropi. Namen obiska predstavnikov fundacije v Sloveniji je vzpostavitev formalnih stikov s posameznimi institucijami, saj želi fundacija razširiti svoje delovanje v države kandidatke še pred njihovim pristopom k Evropski uniji. - Ljubljana 27. februar KONVENCIJA: NOVE ČLANICE BREZ TAKOJŠNJEGA PREDSEDOVANJA Sedanje članice EU ne izključujejo možnosti, da bo konvencija predlagala, naj si majhne države članice delijo predsedovanje. Države kandidatke naj ne bi bile po vstopu sposobne predsedovati Evropski uniji. Evropska unija naj bi tako počakala nekaj let, da uvidi, da so nove članice nabrale dovolj izkušenj, v tem času pa naj bi bil sedanji sistem predsedovanja spremenjen. - Bruselj 27. februar SLOVENIJA IMA NIŽJO STOPNJO REVŠČINE KOT EU Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je predstavilo prvo obsežnejše poročilo o uresničevanju programa boja proti revščini in socialni izključenosti, iz katerega izhaja, da je Slovenija s 13,8 odstotka oz. s približno 265.000 revnimi osebami med tistimi evropskimi državami, ki imajo nižjo stopnjo revščine. Po mednarodno primerljivih podatkih je bil delež revnih oseb v Sloveniji leta 1993 13- odstoten, v obdobju od 1997 do 1998 povprečno 14-odstoten, v obdobju od 1997 do 1999 pa povprečno 13,8-odstoten. Povprečna stopnja revščine v državah EU je bila leta 1997 18- odstotna. Najnižjo so zabeležili na Danskem (osem odstotkov), najvišjo pa na Portugalskem (23 odstotkov). Po besedah državne sekretarke Lidije Apohal Vučkovič, na MDDSZ pristojne za področje sociale, je daleč najpomembnejši vzrok za revščino brezposelnost. Izdatki za socialno varnost v Sloveniji so leta 1998 znašali 26,5 odstotka BDP, medtem ko je bilo povprečje v EU 27,7 odstotka BDP. Najnižje na lestvici je bila Irska (16,1 odstotka), najvišje pa Švedska (33,3 odstotka). V naši državi beležimo trend naraščanja tega deleža, v EU pa je trend padanja. Struktura izdatkov za posamezne namene za socialno varnost je večinoma primerljiva z državami članicami EU, izstopa pa npr. stanovanjsko področje, kateremu v Sloveniji namenjamo manj. - Ljubljana 27. februar KMETJE V EU LE OB SPREMEMBI PREDLOGOV BRUSLJA Zadružna zveza Slovenije (ZZS) po natančni analizi finančne strategije za izvedbo širitve EU, predložene s strani Evropske komisije, ugotavlja, da so slovenski kmetje in zadruge v situaciji, ko morajo reči ne slovenskemu pristopu k EU. Upravni odbor ZZS je sprejel stališče, da predlagana strategija postavlja slovensko kmetijstvo, zadruge in podeželski razvoj v drugorazredno kategorijo, zato slovenski kmetje in zadruge pričakujejo referendum za vstop v EU in bodo za članstvo glasovali le ob spremembi predlogov Evropske komisije za področje kmetijstva. Poudarjajo še, da so slovenski kmetje in zadruge že plačali visoko ceno kmetijskih reform in zahtevanih prilagajanj evropskim standardom. Slovenska vlada in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nimata pravice sprejeti predlogov Evropske komisije, kot jih je ta predstavila v konec januarja objavljeni strategiji za sklepni, finančni del pristopnih pogajanj, menijo v ZZS. - Ljubljana 27. februar MED IRCI MOČNA PODPORA ŠIRITVI EU Irci soglasno podpirajo širitev Evropske unije in ratifikacijo Pogodbe iz Nice, so v irskem nacionalnem evropskem forumu zapisali v prvem poročilu o svojem delu. Forum je potem, ko so Irci na referendumu junija lani s 54 odstotki zavrnili ratifikacijo Pogodbe iz Nice, ustanovila irska vlada, v njem pa so zastopane skoraj vse stranke Republike Irske in nekatere severnoirske stranke. Pogodbo iz Nice morajo države članice EU ratificirati do konca letošnjega leta, Irska pa je edina država, kjer je za ratifikacijo potreben referendum. Pogodba iz Nice, sklenjena na vrhu EU decembra 2000, predvideva nekatere institucionalne spremembe, ki bodo omogočile priključitev srednje- in vzhodnoevropskih držav ter Cipra in Malte. Če bi Irci na vnovičnem referendumu v drugi polovici letošnjega leta pogodbo spet zavrnili, bi to lahko ogrozilo pomen pogodbe in s tem tudi širitev Unije. - Dublin 27. februar SLOVENIJA NA EVROPSKI KONVENCIJI Slovenija se bo kar najbolj aktivno udeleževala razprav v o prihodnosti EU v okviru Konvencije, saj lahko države kandatke, po mneju zunanje ministra Rupla, le tako nadomestijo pomanjkanje zastopstva v predsedstvu Konvencije. Slovenija bo tudi vztrajala, da se polno udeleži medvladne konfrenece, ki bo na podlagi predlogov Konvencije dorekla prihodnji institucionalni ustroj Unije. Kot je dejal minister Rupel, želimo, da bi bila konferenca sklicana po letu 2004, ko naj bi v EU vstopile prve novinke. 26. februar ŠIRITEV BO PRVA PREDNOSTNA NALOGA DANSKEGA PREDSEDOVANJA EU Širitev Evropske unije bo prva prednostna naloga danskega predsedovanja petnajsterici v drugi polovici letošnjega leta, je po pogovoru s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem poudaril danski premier Anders Fogh Rasmussen. Danska želi doseči sklenitev pristopnih pogajanj z do desetimi državami kandidatkami do konca leta, pri čemer bo njeno osnovno načelo ocenjevanje vsake posamezne države po lastnih dosežkih. "Samo če in ko bo kandidatka izpolnila vsa merila za članstvo, bo lahko postala država članica EU," je poudaril Rasmussen. - Bruselj 26. februar SEMINAR: LICENCIRANJE LETALSKEGA OSEBJA Začetek seminarja o vpeljavi evropskih pravil licenciranja letalskega osebja v pravne rede novih držav članic Evropske konference civilnega letalstva (ECAC) ter držav kandidatk za članstvo v EU. 26. februar EVROPSKI OMBUDSMAN POZIVA K BOLJŠI ZASTOPANOSTI ETNIČNIH MANJŠIN Evropski ombudsman Jacob Soederman je na Evropsko komisijo naslovil poziv, naj mu do 30. aprila odgovori, zakaj so pripadniki različnih evropskih etničnih manjšin med uslužbenci v njenih strukturah tako maloštevilno zastopani. Soederman je namreč nezadovoljen nad pasivnim odnosom, ki ga je do tega vprašanja izkazala Komisija. Nek nizozemski državljan se je pri Komisiji pritožil, da v Evropski uniji živi več kot 30 milijonov pripadnikov raznih etničnih manjšin, le malokdo izmed njih pa je zaposlen v strukturah Evropske komisije. Komisija pa je na pritožbo odgovorila le, da je takšno stanje posledica dejstva, da se za službe v njenih strukturah prijavlja razmeroma majhno število pripadnikov manjšin. Tak odgovor po prepričanju ombudsmana kaže na nesprejemljivo pasivnost Komisije do tako pomembnega vprašanja. Nizko število pripadnikov manjšin, ki se prijavljajo za službe v strukturah EU, je lahko en razlog za dejansko stanje, vendar pa ta nikakor ne izključuje možnosti, da bi bili razlogi lahko tudi drugačni. Tako je ombudsman Komisijo pozval, naj pridobi jasno in poglobljeno informacijo o dejanskih možnostih pripadnikov manjšin pri kadrovskem rekrutiranju ter mu informacijo posreduje do 30. aprila letos. 26. februar POSLANCI O KONVENCIJI Nekateri člani Evropskega parlamenta vidijo predloge, ki jih je predstavil predsednik konvencije d'Estaing kot nesprejemljive. Konvencija naj bi odločila o razmerju moči v telesu, konsenz o tem pa naj bi bil dosežen pred dejanskim začetkom dela konvencije 28. februarja. Evropski parlamentarci se predvsem bojijo zmanjšanja moči parlamenta. - Bruselj 25. februar LIPICA POOBLAŠČENA ZA LIPICANCE? V sklopu vladnega projekta 'Slovenski lipicanec' si Združenje rejcev lipicanca Slovenije in Kobilarna Lipica s podporo ministrstva za kmetijstvo prizadevajo, da bi Slovenija v EU pridobila status pooblaščene organizacije za lipicansko pasmo v Evropi. Lipica bi se tako potegovala za status povezovalca nacionalnih rejskih združenj lipicancev, s katerim bi pridobila vodenje enotnega registra lipicancev in usmerjanje reje lipicancev. Pred tremi leti je bila podelitev statusa evropske pooblaščene organizacije za lipicansko pasmo, za katerega se potegujeta tudi Avstrija in Italija zaustavljena do slovenskega vstopa v EU. V združenju so prepričani, da je poleg zgodovinskih razlogov in ugleda slovenske črede, ki predstavlja 20 odstotkov svetovne črede - ta šteje 3500 lipicancev - pomembno pogajalsko izhodišče tudi pri Svetovni trgovinski organizaciji pridobljena geografska označba lipicanec. - Ljubljana 25. februar ŠVEDSKA PODPORA EVRU REKORDNO VISOKA Podpora za uvedbo skupne evropske valute je na Švedskem dosegla rekordno visoko raven. Konec tedna objavljeni rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je izvedel inštitut za tovrstne raziskave Skop, so pokazali, da bi uvedbo evra na referendumu podprlo 58 odstotkov Švedov. Poleg Švedske evra nista uvedli še Danska in Velika Britanija, vendar iz vseh treh držav prihajajo znaki ogrevanja za skupno valuto. Referendum napovedujejo v Veliki Britaniji in na Švedskem, na Danskem, kjer so volivci septembra 2000 evro zavrnili, pa o morebitni ponovitvi. Datumi še niso znani. Švedski premier Göran Persson je sicer že ob več priložnostih dejal, da bi želel sklic referenduma v 2003, medtem ko v Veliki Britaniji tovrstno odločanje napovedujejo za čas, ko bodo jasne vse prednosti, ki bi jih uvedba skupne valute državi lahko prinesla. - Stockholm 25. februar SLOVENIJA ŽE PREJELA VPRAŠALNIK O KMETIJSTVU Slovensko kmetijsko ministrstvo je prejelo vprašalnik o kmetijstvu, ki ga je na države članice in kandidatke naslovilo špansko predsedstvo Evropske unije. Vprašalnik bo podlaga za razpravo kmetijskih ministrov Unije in kandidatk, ki se bodo srečali 19. marca v Bruslju, špansko predsedstvo pa nanj po pojasnilih slovenskih diplomatskih virov ne pričakuje odgovora. Osrednja tema ministrskega srečanja bo razprava o pristopnih pogajanjih za poglavje kmetijstva, še posebej njihovih finančnih vidikih. Ker Evropska komisija predvidoma dotlej predloga pogajalskih izhodišč za pogajanja o kmetijstvu ne bo pripravila, naj bi vprašalnik dodatno poživil razpravo, katere izhodišče bo v prvi vrsti krovna finančna strategija za širitev, ki jo je konec januarja sprejela Evropska komisija. Strategija bo komisiji služila kot podlaga za pripravo vseh na denar vezanih pogajalskih izhodišč, poleg kmetijstva še za proračun in regionalno politiko, je pa kmetijstvo v njej že zelo izčrpno obdelano. Predlog pogajalskih izhodišč za to najzahtevnejše poglavje v pogajanjih naj bi Komisija sicer pripravila do konca marca. V zvezi z vprašalnikom so slovenski diplomatski viri še pojasnili, da gre pravzaprav za pregled vseh odprtih tem v pogajanjih za kmetijstvo, kot so neposredna plačila v kmetijstvu, način njihovega plačevanja, kvote in referenčna obdobja, spisan na dveh straneh v obliki opornih točk za razpravo. - Bruselj 25. februar V KANDIDATKAH DVE PETINI PODJETIJ IZOBRAŽUJETA ZAPOSLENE V devetih državah kandidatkah za vstop v EU je v letu 1999 v povprečju 40 odstotkov podjetij zaposlenim zagotavljalo redno poklicno usposabljanje. Slovenija se s 33 odstotki takšnih podjetij uvršča na tretje mesto, za Estonijo (47 odstotkov) in Češko (61 odstotkov) ter pred Poljsko (26 odstotkov). To je pokazala prva Eurostatova raziskava o rednem poklicnem izobraževanju, izvedena v devetih državah kandidatkah (Bolgarija, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija in Slovenija). Eurostat je podobno raziskavo o pripravljenosti podjetij vlagati v dodatno in redno poklicno usposabljanje zaposlenih izvedel leta 1994, in sicer med takratnimi 12 članicami EU. Raziskava je pokazala, da je redno poklicno usposabljanje za zaposlene zagotavljalo 57 odstotkov podjetij, kar je več kot že omenjeno 40-odstotno povprečje v kandidatkah. 25. februar UMIK NACIONALNIH VALUT DVANAJSTIH DRŽAV ČLANIC EU Medtem ko se nacionalne valute dvanajstih držav Evropske unije z 28. februarjem dokončno poslavljajo iz obtoka in jih trgovci nikjer po Evropi ne bodo več sprejemali, pa lahko tisti Slovenci, ki bodo doma našli še kakšno marko, šiling ali liro, denar v banke prinesejo še vse do konca junija. - Ljubljana 22. februar SREČANJE ODBORA DZ ZA ZUNANJO POLITIKO IN PODPREDSEDNIKA EVROPSKEGA PARLAMENTA Evropska unija, ki bo kmalu štela krepko čez 20 članic, se mora ustrezno pripraviti na nove okoliščine in doreči, kakšna bo njena prihodnja podoba, o tem pa bodo prvič odločali na javni in odprti razpravi v okviru posebne konvencije, v kateri bodo sodelovali tako predstavniki članic EU kot tudi kandidatk za članstvo, je med drugim na srečanju s člani delegacije odbora DZ za zunanjo politiko pod vodstvom njenega predsednika Jelka Kacina dejal podpredsednik Evropskega parlamenta Enrique Baron Crespo. - Ljubljana 22. februar KONVENCIJA O PRIHODNOSTI EVROPSKE UNIJE Vlada je sprejela izhodišča za udeležbo njenega predstavnika na zasedanjih konvencije o prihodnosti Evropske unije, ki bo 28. februarja začela pripravljati predloge za nadaljnjo institucionalno reformo EU. Slovenski interes je, piše v izhodiščih, da je vključena v vse stopnje odločanja o skupni prihodnosti. Tako želi država sodelovati na medvladni konferenci, ki bo na podlagi predlogov konvencije odločala o prenovljeni institucionalni podobi EU. Zato naj je EU ne skliče pred 2004. Če pa bi se nova medvladna dogovarjanja že začela v letu 2003, se nikakor ne bi smela končati prej kot v letu 2004, ko je predviden vstop prvih novink. - Ljubljana 22. februar KANDIDATK NI V PREDSEDSTVU KONVENCIJE Države kandidatke za vstop v EU ne bodo imel svojega predstavnika v 20-članskem predsedstvu konvencije o širitvi Unije. Španija, ki trenutno predseduje Ministrskemu svetu, predstavnikov kandidatk sploh ni povabila na sestanek, na katerem bodo določili dva zastopnika nacionalnih parlamentov. Ustanovno zasedanje konvencije bo 28. februarja. - Bruselj 22. februar MEJE TUDI PO ŠIRITVI EU Komisar EU za širitev Günther Verheugen je poudaril, da bo prost pretok oseb med novimi in sedanjimi državami članicami po širitvi EU še nekaj let omejen, saj nove članice z vstopom še ne bodo usposobljene izvajati schengenskih kriterijev. Tudi po širitvi bodo kontrole na mejah med sedanjimi in novimi članicam ostale, odpravijo se lahko le z odločitvijo Sveta. - Bruselj 22. februar SLOVENSKA ŽIVILSKO-PREDELOVALNA INDUSTRIJA PRED VSTOPOM V EU V slovenski živilsko-predelovalni industriji so se in se še bodo dogajale velike spremembe pred vstopom v EU, ena najpomembnejših pa je koncentracija podjetij, predvsem v mlekarstvu in mesno-predelovalni industriji. V to pa podjetja ne sili samo vstop v EU, ampak tudi opazno poslabšanje poslovanja v letu 2000 in pričakovano poslabšanje v lanskem letu. To je v okviru 4. dne slovenskega poslovnega tedna, ki je v četrtek potekal na temo 'Novo evropsko poslovno okolje v sektorju hrane in pijač, dejal kmetijski minister Franc But. - Ljubljana 22. februar SKS O PREDLOGU KVOT Večina domačih kmetov si po mnenju predsednika Sindikata kmetov Slovenije Marjana Gorenca ne predstavlja, kaj bodo v praksi pomenile kvote, ki jih po posameznih kmetijskih panogah predlaga Evropska komisija. Zato je sindikat novinarsko konferenco pripravil na kmetiji mladega kmeta Franca Bartelja v Jablanu na Dolenjskem. Če bi obveljali bruseljski predlogi, bi morali pri Bartljevih zmanjšati za letos načrtovano proizvodnjo mleka za skoraj 60 odstotkov, to pa bi po opozorilih gospodarja, ki ima 40 hektarjev obdelovalne zemlje ter čredo stotih goved, od tega 60 krav molznic, pomenilo nezmožnost pokrivanja proizvodnih stroškov in propad kmetije. - Novo mesto 22. februar VLADA SPREJELA SEZNAM DRŽAVNIH POMOČI Vlada je sprejela seznam državnih pomoči, ki potekajo v tem trenutku in bodo dovoljene tudi po vstopu v EU. Gre za šest različnih vrst državnih pomoči, med drugim na področju kmetijstva, znanosti in okolja, ki bodo vključene v pogodbo o pristopu Slovenije v EU. Za državne pomoči, ki jih bo hotela Slovenija dodeljevati potem, ko bo že članica EU, pa bo potrebno pridobiti soglasje Evropske komisije. Seznam državnih pomoči se bo dopolnjeval vsakih šest mesecev. Ob tem je vlada sprejela tudi uredbo o dodeljevanju pomoči gospodarskim družbam v težavah v času priprave programa prestrukturiranja iz sredstev kupnin za namene sanacije. Uredba med drugim določa, da se lahko pomoč posameznemu podjetju dodeli le enkrat. - Ljubljana 22. februar RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE NEVLADNIH NEPROFITNIH ORGANIZACIJ Urad vlade za informiranje je 22. februarja objavil že šesti razpis za sofinanciranje informativno komunikacijskih in izobraževalnih dejavnosti nevladnih neprofitnih organizacij, ki obravnavajo vključevanje Slovenije v Evropsko unijo in posledice članstva v EU. Urad ima za podporo projektom nevladnih organizacij v letu 2002 na voljo 20 milijonov tolarjev. - Javni razpis 2002 21. februar EVROPSKI KOMISAR ZA KMETIJSTVO O PREDLOGU KOMISIJE ZA ŠIRITEV Evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler je ob predstavitvi predloga komisije za širitev kmetijskim ministrom držav članic dejal, da ima pristop Komisije na področju kmetijstva številne prednosti. Kot je pojasnil Fischler bi hitra uvedba neposrednih plačil za kmetijstvo imela le negativni vpliv na prenovo kmetijske politike v kandidatkah, saj bi pretirane 'finančne injekcije' prinesle veliko dohodkovno neskladje in socialno neenakost na kmetijskih področjih. Prav zaradi tega je Fischler poudaril pomen programa razvoja kmetijstva, kot ga je predstavila Komisija, po drugi strani pa je Fischler zavrnil idejo nekaterih članic EU, da novim članicam sploh ne bi namenili neposrednih plačil. Postopno uvajanje neposrednih plačil je nujno, saj se tudi cene kmetijskih izdelkov v kandidatkah približujejo ravni cen v EU. Plačila so torej nujna zaradi stabilizacije dohodkov kmetov v bodočih članicah. Ne gre zanemariti tudi dejstva, da bodo neposredna plačila ublažila posledice nujnega prestrukturiranja kmetijstva. - Bruselj 21. februar ZAOSTRENI ODNOSI MED EU IN TURČIJO Že tako zapletene odnose med EU in Turčijo je v zadnjih dneh zaostrila nova afera, zaradi katere je evropski komisar za širitev Günter Verheugen na zagovor in uradno pojasnilo že poklical turškega veleposlanika v Bruslju. V turških medijih je bila namreč objavljena interna elektronska pošta med Evropsko komisijo v Bruslju in njeno delegacijo v Ankari. Po poročanju časnika Financial Times Deutschland, ki se sklicuje na dobro obveščene vire v Komisiji, so dopisovanje med Brusljem in delegacijo dalj časa nadzorovale skrajno desničarske turške skupine. 21. februar OBISK PODPREDSEDNIKA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN POROČEVALCA ZA SLOVENIJO Na dvodnevnem obisku v Sloveniji bosta podpredsednik Evropskega parlamenta Enrique Baron Crespo in poročevalec za Slovenijo odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve, človekove pravice, skupno varnostno in obrambno politiko Demetrio Volcic. Prvi dan obiska se bosta srečala z delegacijo odbora Državnega zbora za zunanjo politiko pod vodstvom predsednika odbora Jelka Kacina, v petek pa še s predsednikom parlamenta Borutom Pahorjem in državnim sekretarjem na Ministrstvu za zunanje zadeve Samuelom Žbogarjem. - Ljubljana 21. februar FORUM V organizaciji Svetovne banke in Evropske komisije se je v Parizu začel štiridnevni forum na znanju temelječega gospodarstva za pridružene članice EU, ki se ga udeležuje tudi slovenska delegacija, pod vodstvom državnega sekretarja za regionalni razvoj Igorja Strmšnika. Namen konference je izmenjava izkušenj, izzivov in uspehov v uvajanju na znanju temelječega gospodarstva med pridruženimi članicami. Delegacija Slovenije je na konferenci predstavila stanje in strateške usmeritve države na področju razvoja na znanju temelječega gospodarstva, kot izhajajo iz strategije gospodarskega razvoja Slovenije in državnega razvojnega programa 2001-2006. Kot so sporočili z gospodarskega ministrstva, so bile rešitve, ki jih Slovenija predlaga, sprejete pozitivno, saj se je pokazalo, da vključujejo večino elementov strateških usmeritev uglednega mednarodnega strokovnega foruma. - Pariz 21. februar SEMINAR ZA PREVAJALCE EVROPSKE ZAKONODAJE Prevajanje evropske zakonodaje v nacionalni jezik je nujno, saj je dostopnost do zakonov v lastnem jeziku temeljna pravica vsakega evropskega državljana. Takšen je bil eden od poudarkov na seminarju, ki ga je s ciljem spodbujanja precej počasnega prevajalskega procesa v Sloveniji za slovenske prevajalce in pravne redaktorje v Ljubljani pripravila služba Evropske komisije za tehnično pomoč in izmenjavo informacij TAIEX. Slovenija je po prevajanju oziroma zagotavljanju pravno revidiranih in tako neoporečnih prevodov evropske zakonodaje v nacionalni jezik med najpočasnejšimi kandidatkami za članstvo, na kar je bila opozorjena tudi v zadnjih dveh letnih poročilih Evropske komisije o napredku. - Ljubljana 21. februar IZBRUH PRAŠIČJE KUGE V LUKSEMBURGU Stalni veterinarski odbor EU je zaradi izbruha prašičje kuge prepovedal izvoz prašičev iz Luksemburga, prav tako pa tudi prevoz prašičev čez državo, je sporočila Evropska komisija. Ukrep bo zaenkrat veljal do 15. marca, odbor pa bo razmere v Luksemburgu ponovno preučil na naslednjem srečanju 5. in 6. marca. Prvi primer te zelo nalezljive virusne bolezni, ki naj ljudi sicer ne bi prizadela, so v Luksemburgu zabeležili 16. marca, nato pa sta bila odkrita še dva nova primera. Oblasti v Luksemburgu so že uvedle vse predpisane ukrepe, da bi preprečile širjenje bolezni. - Bruselj 21. februar SEJA VLADE O DRŽAVNIH POMOČEH Vlada bo na seji med drugim obravnavala in seznam obstoječih državnih pomoči, ki jih Slovenija namerava dodeljevati tudi po vstopu v Evropsko unijo. - Ljubljana 21. februar MADŽARSKA ZAVRAČA FINANČNO STRATEGIJO Madžarska finančno strategijo za širitev zavrača predvsem zato, ker pod predlaganimi pogoji njeno kmetijstvo ne bo konkurenčno evropskemu, je med obiskom v Bruslju poudaril madžarski premier Viktor Orban. Zato bo Budimpešta storila vse, da bi bili madžarskim kmetom zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji, kot veljajo za kmete v sedanjih članicah, kar bi se v prvi vrsti zgodilo s skrajšanjem prehodnega obdobja za uvedbo neposrednih plačil v kmetijstvu, je napovedal in kot osrednji argument navedel dejstvo, da je Madžarska edina med kandidatkami, ki ima v kmetijstvu pozitivno trgovinsko bilanco. - Bruselj 21. februar SEMINAR O EVROPSKI ZAKONODAJI, SODIŠČIH IN PRAVNIKIH Veleposlaništvo Velike Britanije pripravlja dvodnevni seminar na temo Evropska zakonodaja - sodišča in pravniki, ki bo potekal 21. in 22. februarja. Na njem bodo poleg evropske zakonodaje in organizacije evropskih sodišč predstavljeni tudi ukrepi evropskih sodišč ter načini za uveljavljanje postopkov v posameznih državah članicah. Udeleženci se bodo seznanili tudi z vplivom evropske zakonodaje na poklice s pravnega področja. Seminar, na katerem bo udeležence nagovoril britanski veleposlanik Hugh Mortimer, sodi v okvir Akcijskega načrta bilateralne pomoči Sloveniji pri njenem vključevanju v EU, ki ga uresničuje britansko veleposlaništvo. - Pravna fakulteta Ljubljana 20. februar NEFORMALNO ZASEDANJE MINISTROV DRŽAV ČLANIC IN KANDIDATK PRISTOJNIH ZA ENAKE PRAVICE ŽENSK Ministri držav članic EU in kandidatk za članstvo, pristojni za enake pravice žensk, na neformalnem zasedanju razpravljali o ukrepih za zmanjšanje nasilja nad ženskami. Kot so ugotovili, je politično izobraževanje in promoviranje enakih možnosti med spoloma v Evropi nezadostno in so zato predlagali izvedbo kampanj za večjo osveščenost po vsej Evropi, sprejetje ukrepov za zmanjšanje nasilja nad ženskami v šolah, zaščito žrtev in ostrejše kaznovanje storilcev ter preprečevanje nadlegovanja žensk na delovnem mestu. Razprave se je udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Alenka Kovšca. - Santiago de Compostela 20. februar OBISK MINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE NA POLJSKEM Minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel bo na delovnem obisku na Poljskem, kjer se bo srečal z gostiteljem, ministrom za zunanje zadeve Wlodzimierzom Cimoszewiczem in z drugimi visokimi predstavniki poljskih oblasti. Rupel se bo s sogovorniki pogovarjal tudi o širitvi EU in aktualnih vprašanjih, s katerimi se države kandidatke srečujejo v procesu pogajanj, predvsem o poteku pogajanj o najbolj občutljivih poglavjih, statusno-materialnem položaju prihodnjih držav članic in konceptualnih vprašanjih v zvezi s konvencijo o prihodnosti EU - Varšava 20. februar OBISK SCHÜSSLA V SLOVENIJI Na povabilo predsednika vlade Janeza Drnovška bo na uradnem obisku v Sloveniji avstrijski zvezni kancler Wolfgang Schüssel. Ob tej priložnosti bo sodeloval tudi na posvetu z naslovom Avstrija - Slovenija, preteklost in sedanjost, ki ga pripravljajo DS, avstrijsko veleposlaništvo in Avstrijski inštitut za Vzhodno in JV Evropo iz Ljubljane, in sicer s predavanjem z naslovom Odnosi med Avstrijo in Slovenijo v kontekstu Evropske integracije - Brdo pri Kranju 20. februar ODOBREN PODIPLOMSKI ŠTUDIJ 'GOSPODARSKO PRAVO EU' Senat Univerze v Mariboru (UM) je dal soglasje k podiplomskemu specialističnemu študijskemu programu Gospodarsko pravo Evropske unije na pravni fakulteti. - Maribor 19. februar MINISTRSKA KONFERENCA SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE IN EVROPSKEGA REGIONALNEGA URADA V Varšavi poteka sklepni dan ministrske konference Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega regionalnega urada na temo Za Evropo brez tobaka, na kateri sodeluje tudi slovenski minister za zdravje Dušan Keber. Na konferenci so poudarili, da je v državah z dolgoletno in aktivno politiko na področju nadzora nad porabo tobaka zaznati opazno zmanjšanje, tako porabe tobaka kot njegovih škodljivih posledic. - Varšava 19. februar PROGRAM SPECIALIZIRANEGA INTENZIVNEGA USPOSABLJANJA NA PODROČJU EVROPSKIH ZADEV Rok za oddajo prijav za vključitev v program specializiranega intenzivnega usposabljanja na področju evropskih zadev - Fast Stream je podaljšan do 28.2.2002. Izbirni postopek za vključitev v program bo izveden predvidoma v prvem tednu marca. Vse informacije o usposabljanju po tem programu in navodila za prijavo so v informativni brošuri, objavljeni na www.mnz.si (javna uprava, Upravna akademija). Morebitna dodatna vprašanja lahko naslovite na upravna.akademija@gov.si. 19. februar ZUNANJI MINISTRI EU O ŠIRITVI Zunanji ministri EU so Evropsko komisijo pooblastili, da ta pripravi pogajalska izhodišča za pristopna pogajanja s kandidatkami. Po besedah evropskega komisarja za širitev Güntherja Verheugna bodo pogajalska izhodišča pripravljena na osnovi predpostavke, da se bo Unija širila z desetimi novimi članicami, ne bodo pa v izhodiščih za pogajanja imenovane te kandidatke. Komisija mora sedaj pripraviti pogajalska izhodišča na treh področjih, ki so se do sedaj izkazala za najtežja - na področju kmetijstva, regionalne politike in proračuna. Vsekakor pa so zunanji ministri zahtevali, da finančno izhodišča ostanejo v okviru Agende 2000 in da so pripravljena čimprej, saj bo drugače ogrožena širitev. Komisija bo po besedah komisarja za širitev zagotovila, da nove članice ne bodo v skupni proračun prispevale več, kot bodo iz njega dobile, da bodo tudi nove članice vključene v odločanje, seveda pa bodo na nekaterih področjih ostala aktualna prehodna obdobja do polne uveljavitve. Komisija bo svoj predlog za področje regionalne politike pripravila do začetka marca, nato pa do konca marca še za področji proračuna in kmetijstva. Še pred tem se bodo kmetijski ministri petnajsterice in kmetijski ministri držav članic zbrali na posebnem sestanku. - Bruselj 19. februar DELOVNO SREČANJE ODBORA ZA STRATEŠKI RAZVOJ EVROPSKEGA ZDRUŽENJA NACIONALNIH ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ (ESIB) V organizaciji Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) se je začelo prvo delovno srečanje odbora za strateški razvoj Evropskega združenja nacionalnih študentskih organizacij, na katerem bodo pripravili strategijo razvoja omenjene organizacije in predstavili predloge za povečanje sodelovanja med nacionalnimi študentskimi organizacijami. - Maribor 18. februar PRIDRUŽITVENI ODBOR: SLOVENSKO VKLJUČEVANJE V EU POTEKA BREZ TEŽAV Na petkovem zasedanju pridružitvenega odbora EU in Slovenije sta bila pregledana potek vključevanja Slovenije v Unijo ter uresničevanje dvostranskih dogovorov in zadanih ciljev. Po besedah namestnika direktorja vladne službe za evropske zadeve Andreja Engelmana slovensko vključevanje v EU poteka brez težav in v odnosih med stranema ni nič problematičnega. Nekaj opozoril je evropska stran na slovensko vendarle naslovila. Tako je želela dobiti zagotovilo, da vsi postopki v zvezi s prevzemom pivovarne Union potekajo v skladu z zakonodajo o konkurenci. Opozorila so se nanašala tudi na gospodarsko področje, in sicer na precejšnjo rigidnost državnega proračuna, ki ima kar 85 odstotkov izdatkov že določenih, na precej visoko inflacijo in na zamudo pri lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Posebej je bilo izpostavljeno vprašanje nadaljnje liberalizacije trgovine s kmetijskimi proizvodi, slovenska stran pa je opozorila na vprašanje transevropskega železniškega omrežja za tovorni promet in dobila zagotovilo, da se deseti panevropski koridor ne bo končal v avstrijskem Beljaku, ampak bo narejena njegova navezava na Jesenice. - Bruselj 18. februar ZUNANJI MINISTRI EU O FINANCIRANJU ŠIRITVE Zunanji ministri EU bodo na rednem zasedanju skušali ugotoviti, ali je strategija širitve, ki jo je predlagala Evropska komisija, izvedljiva glede na to, da morajo pristopna pogajanja s kandidatkami potekati na podlagi veljavnega pravnega reda ter v okviru zastavljenih časovnih okvirov, ki predvidevajo njihovo sklenitev do konca letošnjega leta ter vstop prvih novih članic leta 2004. - Bruselj 18. februar SKUPNA ZDRAVSTVENA KARTICA Da bi delovno silo vzpodbudili k večji mobilnosti, je Evropska komisija sprejela načrt s 25 konkretnimi ukrepi, med katerimi je tudi izdelava skupne zdravstvene kartice, evropski obrazec za življenjepis in t. i. potni list pridobljenih sposobnosti - torej nekakšno mednarodno dokazilo o pridobljeni izobrazbi in usposobljenosti. Evropska komisarka za zdravstvo Anna Diamantopoulou je povedala, da bo v sodelovanju z državami EU kartica pripravljena do konca leta 2002, o dokončni zamenjavi pa naj bi se države članice odločile predvidoma v začetku leta 2003. Leta 2004, torej v letu širitve, bi naj kartica že zaživela. 18. februar MINISTER ZA KMETIJSTVO FRANCI BUT V EVROPSKEM PARLAMENTU Odbor za kmetijstvo je na februarsko zasedanje povabil kmetijske ministre iz kandidatk za članstvo. Na njem bo minister But predstavil slovenska stališča do izhodišč za pogajanja, ki jih je nedavno predstavila Evropska komisija. 18. februar FRANCOZI UKINILI FRANK Francoski frank od včeraj ni več uradno plačilno sredstvo v Franciji, saj je ta država kot tretja članica Evropske monetarne unije popolnoma prešla na evro kot nacionalno valuto. Francija je tako za Nizozemsko in Irsko postala še tretja država, ki ne uporablja vzporedno še stare nacionalne valute, ki je bil v Franciji v uporabi šesto let. Ostale države članice monetarne unije bodo vzporedni obtok obeh valut - nacionalne in evra - končale 1. marca. - Pariz 18. februar SLOVENSKI POSLOVNI TEDEN V organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije in TAIEX-a. Seminarji bodo potekali v prostorih GZS in TR3. Naslovi seminarjev: 18. februar: Politika konkurence in državne pomoči 19. februar: Socialna politika in zaposlovanje v EU 20. februar: Okoljevarstvena politika 21. februar: Novo evropsko poslovno okolje v sektorju hrane in pijač 22. februar: Varstvo potrošnikov Podrobnejši program in ostale informacije lahko najdete na straneh GZS. 15. februar SEJA ODBORA DZ ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Na seji odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so obravnavali informacijo o predloženi strategiji Evropske komisije za sklepni, finančni del pristopnih pogajanj. Emil Erjavec, član ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU, je izpostavil ključno vprašanje, kako ohraniti dohodkovni položaj kmetov in kako sestaviti takšen nacionalni proračun, s katerim bo ob vstopu v EU mogoče ublažiti padec cen kmetijskih izdelkov. 15. februar KONFERENCA: EVROPA, SLOVENIJA IN ROMI Zveza Romov Slovenije v sodelovanju z Avstrijskim inštitutom za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo in Inštitutom za narodnostna vprašanja v Ljubljani bo predstavila položaj Romov v Sloveniji in posredovala predloge za njegovo izboljšanje. - Sejna dvorana Zveze sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana ob 10.00. Namen konference je predstaviti mnenje Zveze Romov in predstavnikov Romov v Sloveniji o ugotovitvah mednarodnih poročil in mednarodnih organizacij o položaju Romov v Sloveniji, posredovati konkretne predloge za izboljšanje položaja Romov predstavnikom pristojnih državnih in vladnih ustanov, seznaniti širšo javnost s položajem Romov v Sloveniji, na podlagi primerjave s položajem v drugih državah opredeliti najpomembnejše točke za izboljšanje medsebojnega sodelovanja med Romi in Neromi. Ob konferenci bo pripravljena tudi razstava najpomembnejših dosežkov Romske skupnosti v Sloveniji. Program: Uvod: Janez Obreza, direktor Urada za narodnosti, Matjaž Hanžek, Varuh človekovih pravic, Mirjana Domini, Institut za migracije i narodnosti, Zagreb Predavanja: Jožek Horvat: Evropa, Slovenija in Romi, pričakovanja Romov v Sloveniji Pavla Štrukelj: Romi v Sloveniji Vera Klopčič: Oris vsebine mednarodnih priporočil za izboljšanje položaja Romov v Sloveniji Miroslav Polzer: Evropska unija in manjšine Mirjam Polzer Srienz: Primerjalni prikaz položaja Romov v Sloveniji in Avstriji Mladen Tanzer: Romi v Sloveniji nekoč in danes Alenka Janko - Preizner: Pasti diskurzivnih reprezentacij Romov: primer "predsodek" 15. februar ZASEDANJE PRIDRUŽITVENEGA ODBORA EU-SLO V BRUSLJU Pridružitveni odbor med Slovenijo in Evropsko unijo je bil ustanovljen na podlagi Evropskega sporazuma in ga sestavljajo predstavniki Evropske komisije in slovenske vlade. Poleg uresničevanja pridružitvenega sporazuma bo letos osrednja pozornost namenjena uresničevanju evropske zakonodaje in krepitvi ustanov v Sloveniji. 15. februar PROJEKTI IZ SKLADA ISPA Evropska komisija je kandidatke za vstop v EU pozvala, naj izboljšajo svoje sposobnosti uresničevanja projektov iz sklada ISPA, ki hkrati pomeni tudi pripravo na črpanje pomoči iz strukturnih skladov po vstopu v Unijo. Za Slovenijo je Evropska komisija doslej odobrila skupaj devet projektov ter zanje zagotovila 45 milijonov evrov. Slovenija je sicer med državami, ki iz programa ISPA dobivajo najmanj pomoči, saj ji na leto pripade le od enega do dveh odstotkov sredstev ali v povprečju 16 milijonov evrov. Obseg pomoči je namreč odmerjen glede na bruto domači proizvod, število prebivalcev in povrčino. 13. februar JAVNA RAZPRAVA: EVRO - KORAK K POLITIČNI UNIJI Javna debata ob zaključku informacijske kampanje o uvedbi skupne evropske valute v organizaciji Delegacije komisije v Sloveniji - Štihova dvorana Cankarjevega doma Kot govorniki bodo sodelovali: Eric van der Linden, veleposlanik in vodja Delegacije Evropske komisije v Sloveniji Lusi Felipe Fernandez de la Pena, španski veleposlanik dr. Janez Potočnik, minister za evropske zadeve in vodja Ožje pogajalske skupine mag. Tone Rop, minister za finance mag. Mitja Gaspari, guverner Banke Slovenije prof. dr. Ivan Ribnikar, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Matjaž Nahtigal, direktor vladnega urada za zakonodajo in vladni predstavnik konvencije v konvenciji o prihodnosti EU dr. France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije in predsednik uprave zdravstvene zavarovalnice Vzajemna Uvodničarji bodo predstavili svoje poglede na vpliv, ki ga bo po njihovem mnenju imela nova evropska valuta na politično združevanje v Evropi ter na bodoči položaj in vlogo Slovenije v tem procesu. 13. februar ZNIŽANJA SREDSTEV ZA ŠIRITEV NE BO Komisar za kmetijstvo Franz Fischler je jasno izključil možnost znižanja sredstev za širitev, predvidenih v finančni strategiji Evropske komisije, za kar so se v preteklih dneh zavzele nekatere države članice EU. Vsota, ki jo bodo dobile kandidatke, ne bo smela biti nižja od seštevka predpristopne pomoči, ki jo dobivajo sedaj, in njihovega prispevka v proračun EU, sicer se bodo razmere za te države poslabšale. Če predvidena sredstva bistveno znižamo, se bo zgodilo ravno to in nekatere kandidatke bi v Unijo vstopile kot neto plačnice v proračun. To pa je po mnenju Fischlerja nesprejemljivo. 13. februar FINANČNI MINISTRI O ŠIRITVI Finančni ministri EU so razpravljali o financiranju širitve in kritično nastopili do finančne strategije Evropske komisije za sklepni del pogajanj. Problematično naj bi bilo predvsem uvajanje neposrednih plačil v kmetijstvu novih članic. - Bruselj 12. februar SREČANJE POTOČNIK - VERHEUGEN Minister za evropske zadeve in vodja pogajalske ekipe za vstop v EU Janez Potočnik se bo sestal z evropskim komisarjem za evropske zadeve Günterjem Verheugnom. Tema pogovora bo finančna strategija, ki jo je za poglavja kmetijstvo, regionalna politika in proračun predlagala Evropska komisija. Sestanka se bodo udeležili še članica komisarjevega kabineta Nancy Kontou, glavni pogajalec za Slovenijo pri Evropski komisiji Jaime Garcia Lombardero in članica pogajalske enote za Slovenijo pri Evropski komisiji Heide Hiltunen. V slovenski delegaciji bosta tudi član pogajalske skupine dr. Emil Erjavec in svetovalec vodje OPS dr. Mojmir Mrak. - Bruselj 12. februar DIMOVSKI NA KONFERENCI O ZAPOSLOVANJU Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski se udeležuje konference o zaposlovanju v Evropi, ki te dni poteka v Madridu. Ključni namen konference je analiza evropske strategije zaposlovanja in razprava o njenih razvojnih vidikih v povezavi s širitvijo EU. Minister Dimovski bo na konferenci predstavil dokumente, ki jih je slovensko ministrstvo pripravilo v skladu z evropsko strategijo zaposlovanja, z akcijskim programom zaposlovanja v Sloveniji za leti 2000 in 2001, nacionalnim programom razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006 ter z razmerami in ključnimi problemi na področju zaposlovanja pri nas. 11. februar SEMINAR A European constitution for a European polity Razprava bo namenjena splošnim funkcijam, ki jih opravljajo ustave posameznih držav, pa tudi vprašanju, v kolikšni meri in v kakšni kombinaciji lahko posamezne obravnavane funkcije v primeru morebitne evropske ustave prispevajo k močni evropski podržavni skupnosti z lastno politično identiteto. Informacije: matej.accetto@uni-lj.si - Seminar 4/5, Pravna Fakulteta, Ljubljana, ob 16:00 11. februar PROJEKT BISER Predavanje: The Charter of fundamental rights as a constitutional building block Prof. Neil Walker (European University Institute, Firence) bo o Listini temeljnih pravic predaval predvsem z dveh vidikov: v kolikšni meri lahko listina dejansko zagotavlja varstvo človekovih pravic v Evropi in ali lahko služi tudi kot odskočna deska za evropsko ustavo. Informacije: matej.accetto@uni-lj.si - Zlata predavalnica, Pravna fakulteta, Ljubljana, ob 11:00 7. februar DESET LET MAASTRICHTSKE POGODBE Pogodba o ustanovitvi Evropske unije - Maastrichtska pogodba [Acrobat PDF] 7. februar PRIPRAVE NA KONVENCIJO Za izmenjavo mnenj in izoblikovanje stališč do vprašanja prihodnje podobe EU bo v Sloveniji ustanovljen forum o prihodnosti EU. Forum se bo z vprašanjem tematsko in časovno ukvarjal vzporedno z evropsko konvencijo, ki bo 28. februarja začela pripravljati predloge za naslednjo medvladno konferenco o nadaljnji institucionalni prenovi unije. Poleg vladnih predstavnikov in predstavnikov parlamenta bo združeval tudi predstavnike civilne družbe. Odločitev o ustanovitvi in namenu foruma, ki naj bi začel delovati sredi marca, je bila potrjena na sestanku ad hoc koordinacije predsednikov delovnih teles DZ s področja EU in NATO, ki jo vodi predsednik DZ Borut Pahor, in sicer na podlagi zasnove, ki sta jo pripravila predsednik komisije za evropske zadeve Lojze Peterle in vodja slovenskega dela skupnega parlamentarnega odbora z EU Slavko Gaber. Oba sta bila januarja imenovana za slovenska parlamentarna predstavnika v evropski konvenciji. Vladni predstavnik je dr. Matjaž Nahtigal. 7. februar PRITOŽBA ZARADI PREKLICA PREPOVEDI Avstrijska okoljevarstvena organizacija Global 2000 je pri Evropski komisiji v Bruslju vložila pritožbo zoper avstrijsko vlado, ker je preklicala prepoved uvoza elektrike iz Slovenije, Slovaške in Madžarske. Preklic prepovedi po mnenju organizacije vodi v kršenje pravil konkurence ter prodajo elektrike pod ceno iz nezanesljivih elektrarn. 7. februar NA EVROSPKEM FORUMU O SLOVENIJI Tokratni evropski forum, ki ga nemška banka Commerzbank v okviru predstavitev posameznih kandidatk za članstvo v Evropski uniji pripravlja v Frankfurtu, bo posvečen Sloveniji. Udeležila se ga bosta zunanji minister Dimitrij Rupel in podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije Marta Kos. Razprava bo namenjena vlogi Slovenije pri širitvi EU. 6. februar UMIK OMEJITEV PRI IZVOZU ŽIVALI IN MESA IZ VELIKE BRITANIJE Stalni veterinarski odbor EU je umaknil še zadnje omejitve pri izvozu živali in mesa iz Velike Britanije, ki jih je unija uvedla ob izbruhu slinavke in parkljevke pred letom dni. Tako bo, ko odločitev formalno potrdi še Evropska komisija, iz države znova dovoljeno izvažati tudi žive ovce in koze, vendar pa bodo morale živali, preden bodo zapustile otok, mesec dni ostati v karanteni. Slinavka in parkljevka je v velikem obsegu v Veliki Britaniji izbruhnila februarja lani. 4. februar SEMINAR Harmony and Dissonannce in free Movement Namenjen je pregledu sodne prakse Evropskega sodišča v primerih različnih določb o prostem pretoku, pregledu teh določb in pomembnih nedavnih sprememb v njihovi interpretaciji ter razlagi razlik in podobnosti v tem, kako jih uporablja Sodišče. Informacije: matej.accetto@uni-lj.si - Seminar 4/5, Pravna Fakulteta, Ljubljana, ob 16:00 4. februar PROJEKT BISER Predavanje: Debating the Debate - An alternative agenda to the debate on the future of Europe Prof. Miguel Poiares Madur (Universidade Nova, Lisbona) bo analiziral smernice prihodnjega razvoja Evrope, kot so bile postavljene na vrhu v Nici, in nakazal možnost radikalno drugačnih razvojnih smernic, ki bi po njegovem bile v prid bodočih držav članic. Informacije: matej.accetto@uni-lj.si - Zlata predavalnica, Pravna fakulteta, Ljubljana, ob 11:00 4. februar SEMINAR The Forms of European power Obravnaval bo vprašanje nadrejenosti in neposrednega učinka evropskega pravnega reda v luči pluralističnega in diskurzivnega razumevanja pravnega reda EU in njegovega odnosa do pravnih redov držav članic. Informacije: matej.accetto@uni-lj.si - Seminar 4/5, Pravna Fakulteta, Ljubljana, ob 16:00 1. februar POSVET O NOVI DELOVNI IN SOCIALNI ZAKONODAJI V RS IN EU Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije pripravljata Posvet o delovno-pravni ureditvi in socialni varnosti pri nas in v EU. Med drugim bodo govorili tudi o varnosti in zdravju pri delu, o delovni in socialni zakonodaji v EU ter povezavi med nacionalnim in evropskim pravnim redom, o varstvu potrošnikov v EU. - Podčetrtek, Terme Olimia 1. februar PRVI MESEC EVRA Dokončna uvedba evra pred natanko mesecem dni je bila izjemno uspešna, predvsem zaradi navdušenja državljanov nad novimi bankovci in kovanci ter izjemno dobrih priprav na zamenjavo nacionalnih valut v 12 državah članicah EU z novo gotovino, je sporočila Evropska komisija. Ob tem je ta zanikala, da bi prehod na evro lahko povzročil precejšen dvig januarske inflacije v evroobmočju. Ta se je po prvih ocenah Eurostata prvi letošnji mesec povzpela na 2,5 odstotka, medtem ko je bila decembra 2,1-odstotna. 30. januar KANDIDATKE NEZADOVOLJNE S PREDLOGI BRUSLJA, ČLANICE RAZDELJENE Kandidatke za članstvo v EU so se na predlagano krovno strategijo Evropske komisije o treh poglavjih, vezanih na t.i. finančni paket (kmetijstvo, regionalna politika in proračun), odzvale z nezadovoljstvom, medtem ko so se na različnih bregovih znašle tudi članice povezave. Predložena strategija dokazuje, da se pristopna pogajanja prevešajo v sklepno in najzahtevnejšo fazo, je v odzivu na predstavljena dokumenta Bruslja poudaril minister za evropske zadeve in obenem vodja slovenskih pogajalcev za vstop Slovenije v EU Janez Potočnik. Posebej je izpostavil, da bo "Slovenija svoja stališča vsekakor predstavila tako, da bodo ta upoštevana", saj bo v nadaljevanju pogajanj svojo strategijo gradila na dveh elementih - specifičnosti Slovenije in načelu diferenciranega pristopa do posameznih kandidatk. Pri tem je posebej izpostavil regionalno politiko ter kmetijstvo in pri tem skupaj z ministrom za kmetijstvo Francem Butom 10-letno prehodno obdobje za polno vključitev novink v sistem neposrednih plačil označil za "predolgo in nesprejemljivo." But pa je zavrnil tudi tisti del strategije, ki govori o kvotah. Finančno strategijo širitve EU so kot neprimerno označile tudi ostale kandidatke. Posebej kritične so bile do dela strategije, ki predvideva polno vključenost kandidatk v sistem neposrednih plačil v kmetijstvu šele po letu 2013, kot glavni argument proti takšnemu predlogu pa so navedle nespoštovanje načela enakopravnega obravnavanja kandidatk in članic. Po objavi predlogov komisije so na površje privrela tudi ostra nesoglasja med sedanjimi članicami povezave, zlasti v povezavi z napovedanim vmesnim pregledom izvajanja skupne kmetijske politike. Med njimi sta bili najglasnejši Francija in Nemčija, kjer so leto spomladi oziroma jeseni razpisane parlamentarne, v Franciji pa tudi predsedniške volitve, zato si nobena od obeh držav ne želi, da bi se na dnevnem redu predvolilne kampanje znašli stroški širitve oziroma prihodnost kmetijskih podpor za njune kmete. Velika Britanija pa medtem zavrača zamisli, da bi širitev postala talka kmetijske politike. 30. januar SLOVENSKA PREDSTAVNIKA V EVROPSKI KONVENCIJI DZ je za predstavnika slovenskega parlamenta v evropski konvenciji imenoval poslanca LDS Slavka Gabra in poslanca NSi Lojzeta Peterleta, za njuna nadomestna člana pa Danico Simšič iz ZLSD in Miho Brejca iz SDS. 30. januar SPREJETA OKVIRNA STRATEGIJA PRISTOPNIH POGAJANJ Evropska komisija je sprejela okvirno strategijo za sklepni del pristopnih pogajanj z državami kandidatkami za članstvo ter z njo začrtala finančne okvirje za širitev EU, predlagala pa tudi posebno strategijo za pogovore o kmetijstvu, ki bodo v sklepnem, finančnem delu pogajanj, v katerega sodita še poglavji o regionalni politiki ter proračunu, najzahtevnejša. 30. januar NAJBOGATEJŠE REGIJE V EU Bruselj, Luksemburg, Hamburg in osrednji London so po bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca najbogatejše regije v Evropski uniji. Med omenjenimi najbolj izstopa osrednji del Londona, kjer je BDP na prebivalca leta 1999 kar za 142 odstotkov presegel evropsko povprečje, 10 odstotkov evropskih regij pa je povprečje EU preseglo za več kot 25 odstotkov. V državah kandidatkah je najbogatejša regija Praga, kjer je leta 1999 BDP na prebivalca Unijino povprečje presegel za 24 odstotkov. Sledita Bratislava in Ciper, Slovenija pa se kot ena regija z BDP na prebivalca, ki dosega 68 odstotkov evropskega povprečja, uvršča na peto mesto. 30. januar FINANČNI OKVIR ŠIRITVE Širitev bo Evropsko unijo v prvih treh letih, torej v obdobju od 2004 do 2006, stala 27,9 milijarde evrov, kaže zadnji osnutek finančne strategije, ki jo bo danes sprejela Evropska komisija. Dokument temelji na predpostavki, da bo v EU leta 2004 vstopilo deset držav kandidatk, med njimi tudi Slovenija, do izteka veljavnih finančnih okvirjev pa naj bi skladno z njim EU v letu 2004 za nove članice morala odšteti 5,4 milijarde evrov, v letu 2005 10,5 milijarde evrov in v letu 2006 12 milijard evrov. Največ sredstev bo namenjenih kmetijstvu in regionalnemu razvoju. 29. januar EVRO Evro bo ob polnoči postal edino plačilno sredstvo Nizozemske. Tako bo Nizozemska postala prva država evroobmočja, v kateri je končano obdobje dvojnega kroženja evra in guldna, ki bo tako dokončno vzet iz obtoka. 29. januar JAVNO MNENJE V javnomnenjski raziskavi o nacionalni in mednarodni varnosti Obramboslovnega raziskovalnega centra Fakultete za druzbene vede in Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij je podporo članstvu Slovenije v Evropski uniji izrazilo 57 odstotkov vprašanih. 28. januar ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV EU Zunanji ministri EU so na prvem letošnjem zasedanju v Bruslju dosegli soglasje tako o dokončni sestavi konvencije o prihodnosti Unije kot tudi o njenem financiranju. Skladno z njihovim dogovorom bosta imeli Italija in Belgija poleg podpredsednikov v konvenciji tudi nacionalna predstavnika vlade, kar pomeni, da bo imela konvencija skupaj 105 članov, in sicer iz držav članic in kandidatk, Evropskega parlamenta in komisije. Za delovanje konvencije pa bo v letošnjem letu potrebno zagotoviti 10,5 milijona evrov. 25. januar VEČJE TVEGANJE ZA BSE Znanstveni odbor EU, ki podaja mnenja o tveganju za navzočnost bolezni BSE je Slovenijo uvrstil med države z nekoliko večjim tveganjem za bolezen. Slovenija je tako po dveh uradno potrjenih primerih BSE zdrsnila iz ugodnejše 2. skupine držav, v kateri je pojav BSE "malo verjeten, čeprav ni izključen" v 3. skupino, kjer je "tveganje verjetno, tudi če ni potrjeno ali pa je potrjeno na nizki ravni". V to skupino je sicer uvrščena večina evropskih držav. Kot so zatrdili na Evropski komisiji, zdrs iz druge v tretjo skupino "za Slovenijo ne bo imel praktičnih posledic". Podobnega mnenja je tudi direktor VURS Zoran Kovač, saj Slovenija že zdaj izvaja vse nujne ukrepe na tem področju. 25. januar SLOVENSKI "CLIO" NIČ VEČ NA HRVAŠKO Hrvaški Renault se je odločil, da ne bo več uvažal modela "clio" iz Slovenije, ker je zanj od 1. januarja 2002 potrebno plačevati carino. Clio, ki ga izdelujejo v Revozu, namreč po prostocarinskem sporazumu med Hrvaško in EU ni določen kot evropski izdelek, po prostocarinskem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško pa ne kot slovenski izdelek. Kot t.i. izdelek brez porekla je zanj od začetka leta potrebno plačevati carino. Lani je bilo na Hrvaško prodanih 4255 cliov iz Revoza. 25. januar SLOVENSKI VLADNI PREDSTAVNIK V EVROPSKI KONVENCIJI Vladni predstavnik na konvenciji o prihodnosti EU bo dr. Matjaž Nahtigal, direktor urada za zakonodajo, njegov namestnik pa je državni sekretar Janez Lenarčič. 24. januar EVROPSKA ARENA Projekt čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo 'Evropska arena ? Arena europea'. Predstavitev ob 11.uri v sejni sobi Radia Koper (Ulica OF 15, Koper). 24. januar PRAVO EVROPSKE UNIJE V zbirki Pravna obzorja je izšla knjiga 'Pravo Evropske unije' (avtorja dr. Peter Grilc in Tomaž Ilešič). "Če je kaj unikatnega v EU, je to pravni sistem Unije", je na predstavitvi dejal dr. Grilc. 24. januar POTOČNIK PRISEGEL Državni zbor je na javnem glasovanju za novega ministra za evropske zadeve imenoval vodjo ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU Janeza Potočnika. Potočnik je po izvolitvi dejal, da je prevladujoča podpora, s katero so ga imenovali, "priznanje, hkrati pa predvsem obveznost za nadaljnje delo". 21. januar PODPIS FINANČNIH MEMORANDUMOV Minister za evropske zadeve v odstopu Igor Bavčar in vodja delegacije Evropske komisije v Ljubljani Eric van der Linden sta podpisala finančne memorandume za tri projekte v skupni vrednosti okrog 32 milijonov evrov, za katere EU v okviru programa predpristopne transportne in okoljske pomoči ISPA namenja skoraj 16 milijonov evrov. Gre za nekaj več kot pet milijonov vreden projekt za vodooskrbo na Trnovsko- banjški planoti, za katerega Slovenija iz programa ISPA prejema okrog 2,6 milijonov evrov, s petimi milijoni evrov EU podpira skoraj deset milijonov vreden projekt izgradnje centra za ravnanje z odpadki v Novem mestu, 8,4 milijonov pa je namenjenih za sofinanciraje skupaj 16,8 milijonov vrednega projekta modernizacije signalno-varnostnih naprav na železniški progi Divača-Koper. 17. januar OKROGLA MIZA: V EVROPI BOM ZLATA VREDEN!? Sodelujoči: vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič, državna sekretarka ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Staša Baloh Plahutnik, svetovalec direktorja SVEZ-a David Brozina in vodja projekta za informacijsko strategijo Delegcijske komisije v Sloveniji Gregor Krajc Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, predavalnica 7, Kardeljeva ploščad 5, ob 17. uri. 16. januar SREČANJE S POGAJALCI V CENTRU EVROPA Vodja ožje pogajalske skupine dr. Janez Potočnik je v Centru Evropa predstavil stanje v pogajanjih za vstop Slovenije v Evropsko unijo in potek pogajanj v času španskega predsedovanja Evropske unije, ko bodo na pogajalski mizi najtečja poglavja evropskega pravnega reda - kmetijstvo, regionalna politika ter financiranje in proračun. 15. januar 15. januarja 1992 je Evropska unija (takrat še Evropska skupnost) priznala Slovenijo kot samostojno državo. 12. januar 9. KMETIJSKI FORUM VZHOD - ZAHOD: EU BO ŠE ZAOSTRILA ZAHTEVE PO VARNI PREHRANI To lahko sklepamo iz nastopa komisarja za zdravje in varstvo potrošnikov Davida Byrna, ki je na forumu poudaril, da bodo morale tako članice EU kot tudi kandidatke še v tem letu ustanoviti posebno telo, pristojno za varnost prehrane. V vseh državah bo treba vzpostaviti sistem dela inšpektorjev, ki bodo dosledno in natančno nadzorovali izvajanje vseh aktivnosti na področjih, povezanih z zagotavljanjem varne in neoporečne hrane v smislu varovanja zdravja potrošnikov. Po mnenju poznavalcev to nakazuje, da bo prihodnja evropska kmetijska politika bistveno drugačna v primerjavi s preteklimi desetletji. Pogajanja na področju kmetijstva se sicer še niso začela (razen glede veterine in fitosanitarnih vprašanj), Evropska komisija pa naj bi svoj predlog pogajalskega izhodišča pripravila do 30. januarja 2002. 11. januar EVROPSKI KOMISAR ZA REGIONALNO POLITIKO MICHEL BARNIER NA OBISKU V SLOVENIJI Tudi po obisku evropskega komisarja Michela Barniera je očitno, da Evropska komisija vztraja na stališču, da bi Slovenija regionalno pomoč v okviru sedanjega finančnega dogovora, ki velja do leta 2006 (pa tudi kasneje), prejemala kot ena sama statistična regija. Predlog slovenskih pogajalcev je bila razdelitev države na tri statistične regije. Barnier stališče Komisije utemeljuje z dejstvom, da imajo statistične regije EU v povprečju 1,5 do dva milijona prebivalcev, kar ustreza prebivalstvu Slovenije. Po njegovem mnenju naj bi se z eno regijo izognili tudi pretirani birokraciji. Kot je napovedal, naj bi pogajanja o regionalni politiki stekla že v naslednjih dneh, po najbolj optimističnem scenariju pa bi jih lahko končali do konca leta. 10. januar JAVNI RAZPIS ZA SAPARD 10. januarja 2002 je vlada sprejela odlok o višini sredstev za ukrepe kmetijske strukturne politike v okviru programa razvoja podeželja 2000 - 2006 za proračunsko leto 2002. Na podlagi sporazuma z EU o višini pomoči iz leta 2000 lahko Slovenija izvaja ukrepe v višini 689 milijonov tolarjev iz lastnih sredstev ter 1,378 milijarde tolarjev iz sredstev EU. Skupaj lahko torej govorimo o 2,068 milijardah tolarjev pomoči za ukrepe kmetijske politike za leto 2000. Razpis za program predpristopne pomoči iz programa Sapard v letu 2002 je objavljen v Uradnem listu RS št.2/2002. Vloge za dodelitev denarja iz programa Sapard lahko prosilci prevzamejo na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja na Dunajski 160 v Ljubljani in na območnih zavodih kmetijske svetovalne službe, vloge bodo obravnavali po vrstnem redu kot bodo prispele. Rok za koriščenje sredstev je 31. december 2002. 1. januar EVRO JE SPLAVAL! S 1. januarjem 2002 so bili uvedeni bankovci in kovanci evra, ki bodo postopoma zamenjali nacionalne valute 12 držav članic EMU. Dosedanje valute bodo dokončno ukinjene s 1. julijem. Uvedba evra je zaenkrat aktualna predvsem za slovenske devizne varčevalce, saj evro v Sloveniji še nekaj časa ne bo plačilno sredstvo. 1. januarja so slovenske banke vse prihranke, ki so bili v nacionalnih valutah držav evro območja knjiženi na deviznih hranilnih knjižicah ali deviznih računih, pretvorile v novo evropsko valuto. Med 1. januarjem in 28. februarjem, ko bodo evro in stare valute veljale vzporedno, bo za zamenjavo bankovcev za evro gotovino potrebno plačati nadomestilo od enega do dveh odstotkov. Ker bodo po 28. februarju nacionalne valute držav EMU dokončno umaknjene iz prometa, ukinjeni bodo tudi menjalniški tečaji, bo menjava po tem datumu težja in dražja. Uvedba evra naj bi ugodno vplivala na slovensko gospodarstvo. Pozitivni učinki se bodo odražali predvsem v nižjih stroških izvoznikov in uvoznikov pri valutnih menjavah ter večji stabilnosti. Več o evru si lahko preberete na naši spletni strani v rubriki Aktualno in v Evropomočniku. Obstaja pa tudi posebna spletna stran o evru v slovenščini, in sicer http://evro.evropska-unija.si. 1. januar ŠPANIJA NA ČELU EVROPSKEGA SVETA Španija predsedstvo v Evropskem svetu prevzema že tretjič po vstopu v EU leta 1986. Prednostne naloge, ki so si jih zastavili, so predvsem boj proti terorizmu, uvedba evra, nadaljevanje gospodarskih in družbenih reform, razvoj evropske zunanje in obrambne politike, spodbujanje debate o prihodnosti Evrope in - nenazadnje - izpolnjevanje urnika širitve. Pristopna pogajanja v letošnjem letu prehajajo v zaključno fazo, saj se bodo začeli pogovori o treh najzahtevnejših poglavjih, tj. kmetijstvo, regionalna politika ter financiranje in proračun. Kot zatrjuje španski zunanji minister, se zavedajo da pogajanj v času španskega predsedovanja verjetno ne bo mogoče končati, si pa bodo prizadevali, da "bi petnajsterica zavzela vsaj skupna pogajalska izhodišča". Načrtujejo, da bodo s kandidatkami opravili pet krogov pristopnih pogajanj, od tega štiri na ravni šefov pogajalskih ekip in enega na ravni zunanjih ministrov.00000