Pored centralne baze podataka, Poslovni Forum tvrtkama i obrtnicima pruža i druge usluge:

 ● trgovačko posredovanje na domačem i inozemnom tržištu
 ● konzalting u području investicija, te izrada predinvesticijskih i investicijskih studija i njihova ocjena
 ● izrada Internet prezentacija
 ● pružanje savjeta o vrsti i konfiguraciji računalne opreme i pripadajuće programske podrške i analiziranje potreba i problema korisnika i davanje odgovarajućega rješenja
 ● razvoj, izradu, pribavljanje i dokumentiranje programske podrške po narudžbi korisnika
 ● pisanje programa prema uputama i potrebama korisnika
 ● obradu podataka uz uporabu programa korisnika ili vlastitog programa usluge unosa podataka
 ● razvoj baze podataka: povezivanje podataka iz različitih izvora
 ● pohranjivanje podataka: pripremu slogova za prihvat informacija u zadanom obliku
 ● dostupnost baze podataka: pružanje podataka u traženom formatu izravnim pretraživanjem ili pristupom (računalnim upravljanjem) svakome ili određenim korisnicima, razvrstanih po zahtjevu
 ● održavanje i popravak uredskih i knjigovodstvenih strojeva te računalnih sustava
 ● ispitivanje mogućnosti tržišta, prihvatljivost i upoznavanje proizvoda i kupovnih navika potrošača radi promicanja prodaje i razvoja novih proizvoda, uključujući statističku analizu rezultata
 ● ispitivanje javnoga mnijenja o političkim, ekonomskim i društvenim pitanjima i statistička analiza
 ● davanje savjeta, usmjeravanje i operativnu pomoć poduzećima i javnim službama
 ● savjete i pomoć poduzećima i javnim službama u vezi s planiranjem, organizacijom, efikasnošću i kontrolom, upravljačke informacije itd.
 ● arbitraža i usuglašavanje između uprave i radnika
 ● kreiranje i provođenje promidžbenih djelatnosti
 ● kreiranje i postavljanje reklama na otvorenom prostoru npr. oglasnih ploča, panoa, priopćenja, izloga, izložbenih dvorana, oslikavanje automobila, autobusa, itd.
 ● oglašavanje preko medija tj. prodaja vremena i prostora za razno medijsko oglašavanje
 ● raspačavanje ili odašiljanje oglasnoga materijala ili uzoraka
 ● zakup i davanje prostora za oglašavanje
 ● izradu fotografija za komercijalne svrhe i za građanstvo
 ● adresiranje, ulaganje, pečaćenje i slanje poštom omotnica i promidžbenog materijala,
 ● sastavljanje adresara za slanje poštom itd.
 ● naplata računa, ocjena kreditne sposobnosti pojedinaca i tvrtki ili njihovoga poslovanja
 ● poslovno posredništvo tj. dogovaranje kupnje ili prodaje manjih ili srednjih poduzeća, kancelarija, ordinacija i sl.
 ● modno dizajniranje tkanina, odjeće, obuće, nakita, namještaja i drugih proizvoda
 ● organiziranje sajmova, izložaba i kongresa
 ● agencijsko posredovanje u korist pojedinaca za dobivanje angažmana (zaposlenja) u filmskoj, kazališnoj predstavi ili drugoj zabavnoj ili sportskoj atrakciji, te plasiranje igara, knjiga, umjetničkih djela, fotografija itd

Opširnije informacije...

000000Za mladino Natečaj Evropa v šoli O natečaju - Skupna pravila - Skupni podnaslovi Natečaj 2002-2003 Natečaj 2001-2002 - Literalni, likovni, fotografski, internetni - Regijski koordinatorji Natečaj 2000-2001 Arhiv aktivnosti Newropeans Democracy Marathon Pomladni dan v Evropi Živim v EU Konvencija mladih 2002 Natečaj Mladi Evropejec/Mlada Evropejka leta 2002 Modelni Evropski parlament Povezave Programi EU Evropske iniciative Mladinske organizacije e-mladina Evropopotnica Evrokviz Evroklepet Evropomočnik Evroslovarček Avtocesta vklučevanja Slovenije v EU Za mladino Natečaj Naj razglednica Natečaj za najbolj domiselne razglednice Ljubljane "Lep pozdrav iz Ljubljane - Nariši, napiši in pošlji" Ljubljana je lepo in živahno mesto, polno znamenitosti in skritih kotičkov. Je mesto mladih in mesto, ki ga vse bolj obiskujejo turisti. Kako bi vi sovrstniku iz tujine predstavili Ljubljano, njene znamenitosti (Ljubljanski grad, Tromostovje, Zmajski most, živilski trg, staro Ljubljano...) in kraje, kjer se igrate in zabavate? S klikom si oglej strip! Avtorica stripa: Katarina Toman Kracina Vzemite papir, svinčnik, barvice, odprite računalnik, narišite in napišite razglednico LEP POZDRAV IZ LJUBLJANE. Velikost razglednice je lahko največ format A 4 (21 x 29,7 cm), pri tehnikah bodite čim bolj ustvarjalni in jih povezujte med seboj (risanje, slikanje, lepljenka, grafika, strip). Če raje klikate po računalniku, ustvarite elektronsko razglednico in nam jo pošljite na e- naslov E-razglednice so lahko narejene v enem od naslednjih programov: Adobe (Photoshop, Illustrator, Acrobat, Page Maker), Corel Draw (največ verzija 10) ali v programih MS Office. Največja velikost e-razglednice je 5 MB. Če vam gre pisanje bolje od rok kakor likovno ustvarjanje, pričarajte podobo mesta z besedami. Mestni muzej Ljubljana in revija PIL komaj čakata na osnovnošolce, ki bodo do 5. marca poslali svoje izdelke na naslov: MESTNI MUZEJ LJUBLJANA 1000 Ljubljana s pripisom "Razglednica" Ne pozabite svojih izdelkov opremiti z imenom, priimkom in domačim naslom, če pa boste delali v šoli, navedite tudi šolo in mentorja! Prispele razglednice bo pregledala posebna žirija in izbrala 50 razglednic, ki bodo spomladi razstavljene v Kulturno-informacijskem centru Mestnega muzeja Ljubljana. Avtorje razstavljenih razglednic čaka nagradni izlet, podelili pa bomo še knjižne nagrade Založbe Mladinska knjiga - knjigo Otroška slikovna enciklopedija za 15 najbolj domiselnih razglednic. Zdaj pa le veselo na delo! Dokumenti in publikacije V Informacijsko dokumentacijskem centru Sveta Evrope hranimo bogato zbirko publikacij in dokumentov iz vseh področij delovanja Sveta Evrope. Zbirko mesečno dopolnjujemo z gradivom, ki ga redno dobivamo iz Sveta Evrope ter s prevodi dokumentov in publikacj v slovenskem jeziku. DOBRODOŠLI V NAŠEM CENTRU – POISKALI BOMO, KAR POTREBUJETE ! Lahko pa si tudi sami poiščete dokumente in publikacije na straneh Sveta Evrope: Publikacija SE - Strasbourgu Mednarodne pogodbe - konvencije na straneh SE ali na naših straneh pod poglavjem "Konvencije SE" CERES baza podatkov SE Odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice V kolikor naročite željene publikacije Sveta Evrope preko našega centra, jih boste prejeli po polovični ceni-s 50%popustom. Potrebno je le, da naročilo posredujete na naš naslov. Z našim posredovanjem si zagotovite omenjeno ugodnost. Naročene publikacije, katerih izdajatelj je Svet Evrope, boste sami plačali po polovični ceni in prejeli jih boste, iz Strasbourga, na vaš naslov. V IDC SVETA EVROPE IMAMO DOKUMENTE IN PUBLIKACIJE RAZVRŠČENE PO NASLEDNJIH VSEBINSKIH PODROČJIH: A. PRIPOROČILA IN SPLOŠNE ZADEVE A.0 Priporočila A.1 Letno poročilo, delovni program, proračun A.2 Letni pregled B. KONVENCIJE B.1 Seznam podpisanih B.2 Zborniki B.3 Konvencije B.4 Poročila s pojasnili C. URADNE LISTINE IN SPREJETA BESEDILA C.1 ODBOR MINISTROV C.1.0 Priporočila C.1.1 Sprejeta besedila PARLAMENTARNA SKUPŠČINA C.2.0 Priporočila C.2.1 Sprejeta besedila Razprave Delovni dokumenti C.3 KONGRES LOKALNIH IN REGIONALNIH OBLASTI Priporočila Sprejeta besedila C.3.2 Razprave C.3.9 Razno D. POLITIČNE, INSTITUCIONALNE ZADEVE IN DEMOKRACIJA D.1 Svet Evrope: vloga, sestava, članstvo D.2 Vzhodna in srednja Evropa D.3 Mednarodne organizacije D.4 Demokracija D.5 Sodelovanje sever-jug D.9 Razno E. ČLOVEKOVE PRAVICE Konvencije in priporočila E.1.1 Zbirke resolucij E.2 Letni pregled E.3 Pravni primeri Serija Odločitve in poročila E.3.9 Razno E.4 Izobraževanje in dokumentacija o človekovih pravicah E.6 Druga poročila o človekovih pravicah E.6.1 Drugi spisi o človekovih pravicah E.7 Socialna listina E7.1 Socialna listina - monografija E.8 Enakost med spoloma E.8.8 Konferenca evropskih ministrov E.9 Mučenje F. MEDIJI F.1 Spisi o javnih medijih F.8 Konferenca evropskih ministrov F.9 Razno G. SOCIALNA VPRAŠANJA G.1 Socialna varnost G.1.8 Konferenca evropskih ministrov G.2 Prebivalstvo G.2.1 Demografske študije G.2.2 Novejši demografski podatki G.3 Preseljevanje in begunci G.3.8 Konferneca evropskih ministrov G.4 Zaposlovanje G.4.8 Konferenca evropskih ministrov G.5 Invalidi G.6 Družinska vprašanja G.7 Socialni sklad G.9 Razno H. IZOBRAŽEVANJE, KULTURA, DEDIŠČINA, ŠPORT H.1 IZOBRAŽEVANJE H.1.1 Osnovno, srednje, izvenšolsko izobraževanje H.1.2 Visokošolsko izobraževanje in izobraževanje odraslih H.1.3 Jeziki H.1.4 Raziskava, EUDISED H.1.5 Medkulturno izobraževanje H.1.8 Konferenca evropskih ministrov H.1.9 Razno H.2 KULTURA H.2.1 Kulturna politika H.2.2 Razstave H.2.3 Kultura in regije H.2.4 Kulturna dediščina H.2.5 Evropska filmska produkcija, delni sporuazum H.2.8 Konferenca evropskih ministrov H.2.9 Razno H.3 ŠPORT H.3.8 Konfrerenca evropskih ministrov I. MLADINA I.1 Priporočila I.9 Razno J. ZDRAVJE J.1 Zdravstvena administracija J.2 Delni sporazum o javnem zdravstvu J.3 Zloraba zdravil J.4 Kri in histokemija J.4.1 AIDS J.5 Osebno zdravje in izobraževanje J.6 Preventiva in zdravstvena vzgoja J.8 Konferenca evropskih ministrov J.9 Razno K. OKOLJE K.1 Zbirke K.1.1 Seznanjanje z okoljem K.1.2 Narava in okolje K.1.3 Načrtovanje in upravljanje K.1.4 Evropska diploma K.1.5 Evropska kampanija za podeželjsko okolje K.2 Delni sporazum o naravnih katastrofah K.6 Kmetijstvo K.7 Druga poročila K.8 Konferenca evropskih ministrov K.9 Razno L. LOKALNA DEMOKRACIJA IN REGIJE L.1 Zbirke L.1.1 Lokalne in regionalne oblasti Lokalne in regionalne sestave L.1.3 Regionalno načrtovanje L.1.4 Študije in besedila L.1.5 Mestna renesansa L.1.6 Lander, kantoni in regije v Evropi Čezmejno sodelovanje v Evropi L.8 Konferenca ministrov za regionalno načrtovanje Razno M. PRAVNO SODELOVANJE M.1 Zbirke M.1.1 Kriminologija M.1.2 Penologija Kazensko pravo M.1.4 Računalniki M.1.5 Bioetika M.1.6 Zaščita potrošnikov Kolokviji o evropskem pravu M.7 Druga poročila M.7.1 Znanost in način izvajanja demokracije M.8 Konferenca evropskih ministrov M.9 Razno Evropsko sodišče za človekove pravice ODLOČBE : Seznam prevedenih sodb Iskalnik po prevedenih sodbah HUDOC - Iskalnik po vseh odločbah Komisije in Sodišča (ang. in fra.) KONVENCIJA : Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin s protokoli - tekst Slovenija in Konvencija PRITOŽBA : Pogoji Obrazec pritožbe Navodila za izpolnjevanje obrazca Poslovnik sodišča POVEZAVE : Evropsko sodišče za človekove pravice Ustavno sodišče RS Vrhovno sodišče RS Varuh človekovih pravic RS Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope Dejavnosti in dosežki SE Svet Evrope: pregled Odbor ministrov Parlamentarna skupščina Generalni sekretar Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Evrope Človekove pravice: varstvo, uveljavljanje in preprečevanje Mediji in demokracija Pravno sodelovanje Lokalna demokracija in čezmejno sodelovanje Socialna usklajenost Zdravstveno varstvo Izobraževanje Kultura in dediščina Okolje in prostorsko planiranje Šport Mladina Evropska zastava, himna in nagrade Evropske ustanove: kaj je kaj? Ključni podatki Uradi Sveta Evrope za stike in obveščanje Informacijsko dokumentacijski centri Sveta Evrope Opomba 19. Ključni podatki 5. maj 1949 Londonska pogodba, s katero je bi ustanovljen Svet Evrope; podpisalo jo je deset držav: Belgija, Danska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Švedska in Združeno kraljestvo. 4. november 1950 V Rimu je bila podpisana Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Sveta Evrope – prvi mednarodni pravni akt, ki je zavaroval človekove pravice. 19. december 1954 Podpis Evropske kulturne konvencije, ki postavlja okvir za delo Sveta v izobraževanju, kulturi, pri delu z mladino in v športu. 16. april 1956 Svet Evrope je ustanovil Sklad za prenovo (zdaj Razvojna banka Sveta Evrope), da bi državam članicam pomagal pri projektih, usmerjenih v reševanje socialnih razmer. 12. januar 1957 Svet Evrope je ustanovil Stalno konferenco lokalnih in regionalnih skupnosti Evrope (sedanjiKongres lokalnih in regionalnih skupnosti Evrope ), da bi povezal predstavnike lokalnih in regionalnih skupnosti. 18. september 1959 Svet je v Strasbourgu na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah ustanovil Evropsko sodišče za človekove pravice, da bi zagotovil spoštovanje obveznosti, ki so jih prevzele države pogodbenice te konvencije. 18. oktober 1961 V Torinu je bila podpisana Evropska socialna listina Sveta Evrope kot gospodarska in socialna vzporednica Evropske konvencije o človekovih pravicah. 1. junij 1972 Odprt je bil prvi Evropski mladinski center Sveta Evrope v Strasbourgu (Francija). 27. marec 1980 Svet je ustanovil Pompidoujevo skupino kot mnogostranski forum za medresorsko sodelovanje v boju proti zlorabi in preprodajanju mamil. 26. november 1987 Podpis Evropske konvencije o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, ki jo je pripravil Svet Evrope. 8. junij 1989 Parlamentarna skupščina Sveta je uvedla status posebnega gosta, da bi spodbudila tesnejše povezave s parlamenti novih držav članic, ki se usmerjajo v demokracijo. 30. april 1990 V Lizboni (Portugalska) je bil odprt Center Sever/Jug Sveta Evrope. 10. maj 1990 Svet je ustanovil Evropsko komisijo za demokracijo prek pravne ureditve ("Beneško komisijo"), da bi se ukvarjala s pravnimi jamstvi za demokracijo. 8. in 9. oktober 1993 Prvi vrh vodij držav in vlad Sveta Evrope na Dunaju (Avstrija) sprejme deklaracijo, ki potrjuje njegovo vseevropsko poslanstvo in določa nove prednostne cilje in naloge pri varstvu narodnih manjšin in v boju proti vsem oblikam rasizma, sovraštva do tujcev in nestrpnosti. 17. januar 1994 Odbor ministrov Sveta ustanovi Kongres lokalnih in regionalnih skupnosti Evrope (CLRAE), ki nadomesti prejšnjo Stalno konferenco lokalnih in regionalnih skupnosti Evrope. 1. februar 1995 Podpis Okvirne konvencije o varstvu narodnih manjšin, ki jo je sestavil Svet Evrope. 15. december 1995 Odprt je bil drugi Evropski mladinski center Sveta Evrope v Budimpešti (Madžarska). 4. april 1997 Podpis Evropske konvencije o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino Sveta Evrope. 10. in 11. oktober 1997 Drugi vrh vodij držav in vlad Sveta Evrope v Strasbourgu (Francija). 12. januar 1998 Podpis Dodatnega protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino Sveta Evrope, ki prepoveduje kloniranje človeških bitij. 1. november 1998 Na podlagi 11. protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah Sveta Evrope je bilo ustanovljeno enotno stalno Evropsko sodišče za človekove pravice. 5. maj 1999 50. obletnica Sveta Evrope 4. november 2000 50. obletnica Evropske konvencije o človekovih pravicah. Pravno sodelovanje Svet Evrope ima pomembno vlogo pri oblikovanju skupne evropske zakonodaje. Deluje na treh glavnih področjih: posodobitev in uskladitev notranjih zakonodaj posameznih držav v skladu z načeli demokracije, človekovih pravic in pravne države; izboljšanje pravosodja z enostavnimi in prožnimi sodnimi postopki; iskanje skupnih rešitev za pravne in etične probleme, ki jih prinaša znanstveno-tehnični napredek, skupaj s sprejemanjem predpisov o problemih, s katerimi se srečujejo sodobne družbe. Svet Evrope je bil in je gonilna sila mnogih evropskih meddržavnih pogodb in je neposredno dejavno sodeloval pri razvoju skupnih standardov in izboljševanju evropskih pravnih sistemov. Posledica delovanja Sveta Evrope na tem področju sta dve obliki pravnih aktov: konvencije in priporočila. Konvencije: zakonska veljava Konvencije so bistveni instrumenti pravnega sodelovanja med državami. Zavezujoče so za vse države, ki jih ratificirajo. Mnogostranske konvencije Sveta Evrope niso samo akti sodelovanja, ampak tudi poenostavitve: ena taka konvencija lahko nadomesti na ducate dvostranskih pogodb med državami članicami. Priporočila: smernice Vseh vprašanj ni treba urejati s konvencijami. Odbor ministrov sprejema tudi priporočila vladam držav članic, v katerih jim daje smernice za notranjo zakonodajo ali upravno prakso. Zato so priporočila vladam oblika predlaganja učinkovitih in praktičnih rešitev za nove probleme. Na voljo za podpis tudi državam nečlanicam Večina konvencij Sveta Evrope je na voljo za podpis tudi državam nečlanicam. Take so na primer konvencije, ki se nanašajo na: izročitev; zaseg premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem; varstvo neokrnjene narave in naravnega življenjskega okolja uživanje poživil pri športu; bioetiko in kloniranje; korupcijo. Širok spekter vprašanj Svet Evrope se ukvarja z vsemi zadevami, ki se nanašajo na pravosodje. Med značilnimi dejavnostmi so prizadevanja za prilagajanje državnih zakonodaj družbenim spremembam in pomoč državam pri njihovih zakonodajnih reformah. Delo se nadaljuje pri učinkovitosti kazenskega in civilnega sodstva in pri preoblikovanju družinskega in državljanskega prava. Pravo v službi demokracije Evropska komisija za demokracijo prek pravne ureditve, ki je znana tudi kot Beneška komisija, je bila ustanovljena v maju 1990 na podlagi delnega sporazuma Sveta Evrope. Januarja 2001 je imela komisija skupaj 40 držav članic, 4 pridružene članice in 10 opazovalk. Komisija proučuje ustavne, zakonodajne in upravne ukrepe, ki pomagajo vzpostavljati temeljna načela Sveta Evrope. Države članice se z njo lahko posvetujejo pri razvijanju svojih ustavnih postopkov. Trenutno so na dnevnem redu komisije tale glavna vprašanja: pravosodni sistem na Kosovu; preoblikovanje državnih ustanov v Bosni in Hercegovini po končanem prehodnem obdobju, predvidenem po Daytonskem sporazumu; preoblikovanje pravnega sistema v zvezi z manjšinami na Hrvaškem; skladnost ustavnih sprememb v Moldaviji z demokratičnimi standardi Sveta Evrope; skladnost postopkov ustavne reforme v Ukrajini z evropskimi standardi. Komisija pripravlja tudi študijo o izvrševanju ustavnih sodnih odločb. Študije Beneške komisije o temah iz primerjalnega prava in referati seminarjev UniDem (univerza za demokracijo) so običajno objavljene v zbirki "Znanost in metode demokracije". Komisija izdaja tudi Vestnik o ustavni sodni praksi, v katerem so objavljeni povzetki najpomembnejših odločb ustavnih sodišč in njim enakovrednih organov v približno 40 državah kakor tudi povzetki odločb Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropskih skupnosti. Pomoč novim demokracijam Program ADACS* (Dejavnosti za razvoj in okrepitev demokratične trdnosti) je namenjen pomoči pri preoblikovanju pravnih sistemov po načelu pravne države in podpori državam pri njihovem vključevanju v organizacije evropskega sodelovanja in zlasti v Svet Evrope. Organizirali so različne dejavnosti, kot so na primer mnogostranski in dvostranski seminarji, delavnice, izvedenska mnenja o zakonodaji in pomoč pri ustanavljanju izobraževalnih zavodov za pravne in sodniške poklice ter pri organizaciji študijskih obiskov. Celo vrsto oblik sodelovanja so uveljavili tudi v okviru skupnih programov z Evropsko komisijo. *Nov naslov: Programi za demokratično trdnost PRAKTIČNI DOSEŽKI Varstvo zasebnosti Evropska konvencija o varstvu podatkov opredeljuje več načel za pošteno in zakonito zbiranje in uporabo osebnih podatkov. Glede na vedno večje možnosti hitrega elektronskega prenosa osebnih podatkov po vsem svetu, na primer po medmrežju, je to zelo pereče vprašanje za varstvo zasebnosti. Vsakodnevno življenje brez meja Primer neposrednega dosežka konvencije Sveta Evrope je Okvirna konvencija Sveta Evrope o čezmejnem sodelovanju med teritorialnimi skupnostmi ali oblastmi, ki je zelo izboljšala čezmejno sodelovanje mest in vasi v Evropi. Družinsko pravo Veliko je bilo storjeno za to, da se zagotovi, da imajo države ustrezne sisteme družinskega prava. Evropska konvencija o priznavanju in izvajanju sklepov o vzgoji in varstvu ter povrnitvi vzgoje in varstva otrok zagotavlja vračanje otrok, ki so bili neupravičeno preseljeni čez državno mejo. Bioetika Nove medicinske metode so zelo pomembne in koristne za zdravje, ob njih pa se zastavljajo tudi vprašanja o posamezniku, družbi in človečnosti. Konvencija o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino, podpisana leta 1997 v Oviedu, določa vrsto načel, ki so bila dopolnjena še z dodatnimi protokoli; njihov cilj je zagotoviti, da je človeško bitje pomembnejše od tehnologije, in so zato zametek sodobnega evropskega kodeksa o pravicah bolnika. Poleg protokola o prepovedi kloniranja človeških bitij, ki je bil leta 1998 podpisan v Parizu, so v pripravi še protokoli o presajanju organov in tkiv človeškega izvora, o biomedicinskih raziskavah in o varstvu človeškega zarodka in plodu. Varstvo živali in biotehnologija Svet Evrope je opredelil načela in minimalne standarde za varstvo živali v petih konvencijah o varstvu živali med mednarodnim prevozom, kakor tudi živali za zakol, rejo, laboratorijske preizkuse in domačih živali. Drugi sorodni odbori se posebej posvečajo tudi vplivom biotehnologije na zdravo hrano. Škoda za okolje Svet Evrope je leta 1993 sprejel konvencijo o civilni odškodninski odgovornosti za škodo, povzročeno z okolju nevarnimi dejavnostmi, ki vzpostavlja primerno ravnotežje med varstvom okolja in gospodarstvom. Leta 1998 pa je bila dana na voljo za podpis tudi Konvencija o varstvu okolja s kazensko zakonodajo. Boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu Odbor ministrov je sprejel dve mednarodni pogodbi za okrepitev boja Sveta Evrope proti korupciji. To sta Kazenskopravna konvencija o korupciji in Civilnopravna konvencija o korupciji. Leta 2000 je bil sprejet Vzorčni kodeks obnašanja za javne uslužbence. Poleg tega je bil vzpostavljen nadzorni mehanizem GRECO (Skupina držav proti korupciji), ki deluje po načelih medsebojnega ocenjevanja in pritiska vrstnikov in naj bi zagotovil pravilno izvajanje teh dveh konvencij v državah pogodbenicah. V boju proti korupciji pa bo Svet Evrope sprejel še 20 usmerjevalnih načel za boj proti korupciji in druge mednarodne pravne akte. Vsako leto pripravi Svet Evrope poročila o stanju organiziranega kriminala v Evropi in pripravi pregled najboljše prakse v zvezi z določenimi ukrepi, v katerem so koristne informacije za boj proti temu pojavu. V zvezi z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu v državah v prehodu sta Evropska komisija in Svet Evrope pripravila skupno pobudo, imenovano projekt Hobotnica (Octopus). Njegov namen je utrditi zakonodajo, ustanove in prakso v vsaki od sedemnajstih držav, ki so vključene v ta projekt. Svet Evrope organizira tudi letne konference posebej usposobljenih služb za boj proti korupciji. Na konferenci 2000, ki je bila v Istanbulu, so obravnavali preiskovanje, pregon in razsojanje korupcijskih zadev. Boj proti pranju denarja Izbrani odbor izvedencev za ocenjevanje ukrepov za boj proti pranju denarja ima nalogo, da po postopku medsebojnega ocenjevanja in pritiska vrstnikov pregleduje zakonodajo in prakso boja proti pranju premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, v državah članicah Sveta Evrope, ki niso članice Delovne skupine za finančno ukrepanje (FATF). Poleg tega vsebuje Konvencija o pranju, izsleditvi, odvzemu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, učinkovite določbe za odvzem premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, in je izredno pomemben pravni akt za uspešen boj proti pranju denarja. Boj proti kibernetskemu kriminalu Odbor ministrov Sveta Evrope bo kmalu sprejel konvencijo o kibernetskem kriminalu, eno prvih mednarodnih pogodb na tem področju, da bi s tem pripomogel k boju proti tej nevarni vrsti kriminala, ki se hitro širi. Konvencija naj bi obravnavala kriminalizacijo določenih vrst zlorab, storjenih s pomočjo računalniških in telekomunikacijskih sistemov ali proti tem sistemom kakor tudi z vsebino sporočil povezana kazniva dejanja, kot je razširjanje otroške pornografije po medmrežju. Po pričakovanjih naj bi konvencija tudi zagotovila posebne ukrepe mednarodnega sodelovanja, s katerimi bi olajšali preiskovanje in pregon te vrste kaznivih dejanj v računalniškem okolju. Begunci in iskalci pribežališča Medvladne dejavnosti za begunce in iskalce pribežališča so prispevale k določitvi pravnih in političnih standardov in k redni izmenjavi informacij s tem v zvezi. Konvencije in priporočila, ki jih je pripravil Svet Evrope, so pomagali razviti skupne evropske standarde za pereča vprašanja, kot so sprejemanje, obravnavanje in pravno varstvo beguncev, iskalcev pribežališča in oseb, ki potrebujejo mednarodno varstvo v Evropi. Državljanstvo Leta 1997 je Svet Evrope sprejel prvo izčrpno Evropsko konvencijo o državljanstvu, ki obravnava vse vidike državljanstva in je zlasti usmerjena v preprečevanje stanja brezdržavljanstva. Javna upravna in posameznik Svet Evrope je objavil poročilo o položaju javnih uslužbencev v Evropi in pri tem opredelil vrsto načel v zvezi s statusom in pogoji za delo javnih uslužbencev v svojih državah članicah. Odbor ministrov je sprejel tudi priporočila na to temo. Mednarodno pravo Dejavnosti na tem področju izvaja ad hoc odbor pravnih svetovalcev za mednarodno javno pravo (CAHDI), ki je edini vseevropski odbor, v katerem lahko pravni svetovalci zunanjih ministrov držav članic Sveta Evrope izmenjujejo svoje poglede na vprašanja, ki so zanimiva za vse, ter ob tem razvijajo in kodificirajo evropsko mednarodno javno pravo. Odbor je pri založbi Kluwer Law International izdal poročilo o praksi držav v zvezi z nasledstvom države in vprašanji priznanja držav. Poleg tega je Odbor ministrov sprejel priporočilo o odzivih na nedopustne pridržke pri mednarodnih pogodbah. Informacijska tehnologija in pravo Odbor strokovnjakov za informacijsko tehnologijo in pravo spremlja raziskave in razvoj ter usmerjanje usposabljanje za nove informacijske in komunikacijske tehnologije v pravu, da zagotovi in pospešuje uporabo teh tehnologij in tako izboljša učinkovitost pravosodja. Izbrana dokumentacija: Izdaje v založbi Sveta Evrope Evropske konvencije in sporazumi (7 zvezkov) Priprava in sklepanje pogodbe v Svetu Evrope (1999), ISBN 92-871-3899-0 Konvencija o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino (ETS No. 164) (1997) ISBN 92-871-3223-2 Bioetika v Evropi (1995), ISBN 92-871-2566-x Človekove pravice, etične in moralne razsežnosti zdravstvenega varstva – 120 praktičnih primerov za proučevanje (1998), ISBN 92-871-3055-8 Pravice otroka z evropske perspektive (1996), ISBN 92-871-3006-X Program ukrepov in dejavnosti proti korupciji (1997), ISBN 92-871-3208-9 Ponovno rojstvo demokracije – 12 ustav iz vzhodne in srednje Evrope (1996, druga izdaja), ISBN 92-871-3094-9 Prehod v demokracijo – Ustave novih neodvisnih držav in Mongolije (1997), ISBN 92-871-3356-5 Uprava in ti (1997), ISBN 9-871-3124-4 Sodelovanje v kazenskih zadevah – konvencije, I. zvezek (1997), ISBN 92-871-3354-9 Znanost in metode demokracije - zbirka (več kot 25 naslovov) Francosko-angleški pravni slovar Sveta Evrope (1994), ISBN 92-871-2496-5 Spletne strani: Konvencije, priporočila in sporazume, sklenjene v okviru Sveta Evrope, pojasnjevalna poročila, preglednico podpisov, ratifikacij in pristopov ter besedila vseh pridržkov, izjav in sporočil podpisnic in pogodbenic lahko v angleščini in francoščini pregledate na spletni strani pravnih zadev Sveta Evrope: Zdravstveno varstvo Cilj Sveta Evrope je razvoj etične evropske zdravstvene politike, ki naj bi jo dosegli z: povezovanjem človekovih pravic, socialne usklajenosti in zdravstvenih programov; uskladitvijo zdravstvenih politik držav članic glede varnosti in kakovosti; razvojem preprečevanja bolezni in zdravstveno vzgojo; uveljavljanjem enakih možnosti dostopa do zdravstvene oskrbe, pravic bolnikov, sodelovanja državljanov in varstva posebej občutljivih skupin. Konference evropskim ministrov za zdravstvo Na zadnjih dveh konferencah evropskih ministrov za zdravstvo so si prizadevali reševati izzive marginalizacije in zagotoviti večjo socialno usklajenost; obravnavali so teme enakopravnosti in pravic bolnikov (5. konferenca v Varšavi, 1996) in potrebo po uravnovešenem pristopu do zdravega staranja (6. konferenca v Atenah, 1999). Prva evropska konferenca o zdravju in človekovih pravicah marca 1999 je bila organizirana v sodelovanju z Nordijsko visoko šolo javnega zdravja in je razpravo o zdravstveni politiki premaknila na novo področje. Službe zdravstvenega varstva s stališča socialne usklajenosti Veliko dela je bilo opravljenega pri organizaciji služb zdravstvenega varstva (boljša kakovost, reševanje čakalnih seznamov), da bi jih prilagodili sodobnim potrebam (sodelovanje državljanov, merila za politiko preprečevanja bolezni in spodbujanja zdravja, praktične usmeritve na podlagi zdravstvenih evidenc) in zagotovili boljše varstvo občutljivejšim skupinam prebivalstva (ljudem, ki jim je odvzeta svoboda, starejšim, ki živijo v domovih, enoroditeljskim družinam, kronično bolnim, potisnjenim na rob družbe in socialno izključenim). Zdravstvena vzgoja za mlade Svet Evrope, Evropska komisija in Regionalni urad za Evropo Svetovne zdravstvene organizacije so v šolskem letu 1991/1992 združili svoje sile in ustanovili Evropsko mrežo zdravih šol. Začeli so s pilotskim projektom v štirih državah srednje in vzhodne Evrope, zdaj pa je v mrežo vključenih že več kot 500 poskusnih šol s 400.000 učenci v 40 državah. Zdrave šole si prizadevajo doseči zdrav način življenja za vse učence šole in v ta namen povezujejo učitelje, učence, starše in širšo skupnost in jih spodbujajo k skupnemu delu za pospeševanje in izboljšanje zdravja. Transfuzija krvi: varnost in etika Prostovoljno brezplačno krvodajalstvo ter varnost in izboljšave pri uporabi krvi v zdravstvene namene (hemoterapiji) so vodilna načela Sveta Evrope pri usklajevanju transfuzijske prakse. Navodila za pripravo, uporabo in zagotavljanje kakovosti krvnih sestavin vsako leto dopolnijo z najnovejšimi podatki. V Amsterdamu je bila ustanovljena banka krvi, ki vsebuje zmrznjene zaloge krvi redkih krvnih skupin. Presajanje organov: reševanje življenj Svet Evrope je pripravil etična načela, ki urejajo presajanje organov. Izdane so bile smernice za darovanje organov, v pripravi pa so evropski standardi za varnost in zagotavljanje kakovosti za organe in tkiva. Ustanovljen je bil odbor za proučevanje etičnih in družbenih vplivov ksenotransplantacij – uporabe živih živalskih organov in tkiv za presajanje na ljudi. Farmakopeja: vodilna v svetu Evropska farmakopeja določa skupne in obvezne standarde (monografije) za zagotavljanje kakovosti zdravil v vseh državah članicah. Standardizacija je bila opravljena za vse snovi, uporabljene v zdravilih za humano uporabo ali za uporabo v veterini, kakor tudi za analitične metode, s katerimi je zagotovljena optimalna kakovost za zdravje potrošnikov. Standardi posameznih držav se postopoma usklajujejo in objavljenih je bilo že več kot 1500 obveznih evropskih standardov za nova zdravila. To delo se izvaja na podlagi evropske konvencije, ki jo je ratificiralo 26 držav članic, Bosna in Hercegovina ter Evropska unija. Vendar pa vpliv evropske farmakopeje sega daleč prek meja držav članic; mnoge druge države se v svoji notranji zakonodaji sklicujejo na njene standarde. Evropska farmakopeja je vsako leto izdana v obliki vezane knjige v angleščini in francoščini in kot CD-ROM. Pompidoujeva skupina: sodelovanje pri reševanju problematike mamil Pompidoujeva skupina je multidisciplinarni forum za ministrsko sodelovanje v boju proti zlorabljanju mamil in trgovini z mamili. V skupino je zdaj vključenih 32 držav članic. Vedno tesnejše sodelovanje z novimi demokracijami v boju proti mamilom se je razvilo z organizacijo seminarjev, programi izmenjav in programom usposabljanja za socialne delavce za zasvojence. Pompidoujeva skupina se sestaja na ministrski ravni enkrat na tri leta, da pregleda opravljeno delo in določi nove zahteve za sodelovanje ter prednostne naloge. Med sedanjimi prednostnimi cilji skupine so: preprečevanje zlorabe mamil, ponovno vključevanje zasvojencev in uživalcev mamil v družbo ter pospeševanje usposabljanja in raziskav, zlasti o družbeni ceni zlorabe mamil.. Zdravstveno varstvo za potrošnike Svet Evrope namerava izboljšati raven zdravstvenega varstva za potrošnike. Dejavno je sodeloval pri pripravi zakonodaje v posameznih državah in direktiv Evropske unije za izdelke, ki neposredno ali posredno vplivajo na prehranjevalno verigo ljudi, pesticide, farmacevtske izdelke in kozmetiko, in tako pomagal uskladiti zakonodajo, predpise in prakso, ki urejajo kakovost izdelkov, učinkovitost in varnost kontrolnih postopkov za izdelke ter varno uporabo strupenih in škodljivih izdelkov. V razvoju je tudi nov pristop do prehranjevanja in varnosti živil. Izbrana dokumentacija: Izdaje v založbi Sveta Evrope Vodnik za uporabo, pripravo in zagotavljanje kakovosti krvnih sestavin (2000), ISBN 92-871-4179-7 Reševanje pomanjkanja organov: sedanje stanje in strategije za povečanje darovanja organov (1999) Človekove pravice, etične in moralne razsežnosti zdravstvene oskrbe – 120 praktičnih primerov za proučevanje (1998), ISBN 92-871-3055-8 Zmanjšanje zlorabe mamil v Evropi (prospekt Pompidoujeve skupine) Delo z uživalci mamil na terenu: načela in praksa (1996), ISBN 92-871-3110-4 Ženske in mamila – preprečevanje zasvojenosti (1997), ISBN 92-871-3508-8 Priročnik za preprečevanje (1998) Cestni promet in mamila (1999), ISBN 92-871-4145-2 Druge publikacije Evropska farmakopeja (3. izdaja iz leta 1997), ISBN 92-871-2991-6, dodatek iz leta 2001 (in inačica kot CD-ROM) Katalog 2001 Evropskega oddelka za kakovost zdravil (glavne publikacije in službe Evropske farmakopeje) Reševanje zdravstvenih izzivov – dejavnosti Evropskega odbora za zdravje pri Svetu Evrope Nenehno iskanje boljših poti in načinov za varstvo človekovih pravic je eden temeljnih ciljev Sveta Evrope. Uresničili naj bi ga na štirih glavnih področjih, in to so: učinkovito nadziranje in varstvo temeljnih svoboščin in pravic; prepoznavanje novih nevarnosti, ki ogrožajo človekove pravice in dostojanstvo človeka; razvijanje javne ozaveščenosti o pomenu človekovih pravic; pospeševanje vzgoje o človekovih pravicah in strokovnega usposabljanja. Med najpomembnejšimi pogodbami na tem področju so Evropska konvencija o človekovih pravicah, Evropska socialna listina in Evropska konvencija za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin. EVROPSKA KONVENCIJA O ČLOVEKOVIH PRAVICAH Odločen korak naprej Najpomembnejši dosežek Sveta je Evropska konvencija o človekovih pravicah, mednarodna pogodba, kot je še ni bilo, ki je začela veljati leta 1953. Konvencija določa neodtujljive pravice in svoboščine vsakega posameznika in zavezuje države, da te pravice zagotovi vsakomur, ki je pod njeno oblastjo. Nadalje je konvencija vzpostavila mednarodni mehanizem za njeno uresničevanje, ki omogoča, da lahko države in posamezniki ne glede na državljanstvo domnevne kršitve pogodbenic glede pravic, ki so zajamčene s konvencijo, predložijo sodnim inštitucijam v Strasbourgu, ki so bile prav tako ustanovljene s to konvencijo. Konvencija med drugim vsebuje pravico do življenja, do varstva pred mučenjem in nečloveškim ravnanjem, do svobode in varnosti, do poštenega sojenja, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter dopisovanja, do svobode izražanja (skupaj s svobodo tiska), mišljenja, vesti in vere ter mirnega zbiranja in združevanja. S protokoli so dodali konvenciji še druge pravice, kot je odprava smrtne kazni (Protokol št. 6). Uresničevanje konvencije Prvotni sistem za uresničevanje konvencije sta sestavljali dve ustanovi: Evropska komisija za človekove pravice (1954), ki je imela vlogo nekakega filtra, in Evropsko sodišče za človekove pravice (1959), ki je izrekalo sodbe o zadevah, ki mu jih je predložila komisija ali posamezne vlade. Odbor ministrov Sveta Evrope (predstavniki vlad držav članic Sveta) je nadzoroval izvajanje sodnih odločb sodišča in sam razsojal v zadevah, v katerih je komisija ugotovila kršitve, vendar niso bile predane sodišču. Od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja dalje je število pritožb stalno naraščalo in zaradi tega je bil sistem preobremenjen, postopki pa so bili vedno daljši, tako da je lahko preteklo tudi pet let od vložitve posamezne pritožbe do končne sodbe o vsebini zadeve. Sistem, ki se nenehno razvija Zaradi vse večjega števila vlog, ki so tudi vedno bolj obsežne in zapletene, in zaradi razširitve članstva Sveta Evrope od 23 članic v letu 1989 na 40 držav članic v letu 1996, je bila nujno potrebna sprememba postopka. Zato je bilo z novim protokolom k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Protokolom št. 11, ki je začel veljati 1. novembra 1998, ustanovljeno enotno stalno sodišče namesto prejšnjih dveh ustanov po konvenciji. Cilj reforme, ki so jo začrtali voditelji držav in vlad 9. oktobra 1993 na Dunaju, je bil povečati učinkovitost sredstev za varstvo pravic, skrajšati postopke, narediti sistem laže dostopen za posameznike in ohraniti sedanjo visoko kakovost varstva človekovih pravic. Enotno sodišče za človekove pravice Posamezniki imajo zdaj neposreden dostop do Evropskega sodišča za človekove pravice, njegova sodna pristojnost pa je obvezna za vse države pogodbenice. Sodišče stalno zaseda in opravlja vsa predhodna procesna dejanja posameznega primera ter izreče tudi sodbo o sami vsebini zadeve. Število sodnikov tega sodišča je enako številu držav pogodbenic. Čeprav na začetku vsaka vlada predlaga kandidate za sodnike, so sodniki pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni in ne zastopajo držav, ki so jih predlagale. Prve volitve so bile januarja 1998 in izvoljeni sodniki so svoje dolžnosti prevzeli 3. novembra 1998. Sedanji predsednik sodišča je Luzius Wildhaber (Švica). Vse zadeve, ki so očitno neutemeljene, se že zgodaj izločijo iz sistema z enoglasno odločitvijo sodišča, ki zaseda v senatih treh sodnikov. V večini zadev pa bo sodišče zasedalo v senatu sedmih sodnikov. Če senat presodi, da so vložene pritožbe sprejemljive, lahko najprej skuša doseči mirno spravo med strankami. Če to ne bo mogoče, senat izreče svojo sodbo. Izjemoma, na primer v zadevah, ki postavljajo kako resno vprašanje v zvezi z razlago ali uporabo konvencije, lahko zadevo predloži v obravnavo velikemu senatu sedemnajstih sodnikov obravnavni senat pred izrekom sodbe ali pa ena od strank v treh mesecih po izreku sodbe obravnavnega senata. Sodbe senata postanejo dokončne po treh mesecih, dokončne pa so tudi vse sodbe velikega senata. Dokončne sodbe sodišča so zavezujoče za države, na katere se nanašajo. …rešuje zelo široko paleto različnih zadev Posamezne pritožbe se nanašajo na vedno širšo paleto različnih zadev: izginotja in nezakonita ubijanja; mučenje zapornikov in slabo ravnanje z njimi; samovoljna izguba prostosti; dostop do sodišč; pravica do poštenega sojenja v razumnem času; prisluškovanje telefonskim razgovorom; prisilna preselitev in izročitev; zapostavljanje homoseksualcev; svoboda tiska; pravice staršev otrok v skrbništvu; poseganje v lastninske pravice; razpustitev političnih strank. EVROPSKA SOCIALNA LISTINA Temeljne socialne pravice, pogoji za zaposlovanje in socialna usklajenost Med drugim vrhom Sveta Evrope oktobra 1997 v Strasbourgu so se vodje držav in vlad članic Sveta Evrope zavezali, da bodo "uveljavljali socialne standarde, zapisane v Socialni listini in drugih aktih Sveta Evrope" in pozvali vse, "naj se čim bolj ravnajo po teh aktih". Evropska socialna listina iz leta 1961 in njen dodatni protokol iz leta 1988 jamčita vrsto temeljnih pravic, ki bi jih lahko razdelili v dve skupini: na tiste, ki se nanašajo na pogoje za zaposlovanje, in na tiste, ki obravnavajo socialno usklajenost. Med pravicami, ki se nanašajo na zaposlovanje, so: pravica do dela, pravica do poklicnega usmerjanja in usposabljanja, nerazlikovanje pri zaposlovanju, prepoved prisilnega dela, sindikalne pravice, pravica do kolektivnega pogajanja ter pravica žensk in moških do enakega plačila za enakovredno delo. Med pravicami socialnega varstva pa sta pravica do zdravstvenega varstva in pravica do socialne varnosti. Nadzorni sistem Vzpostavljen je mednarodni sistem za nadzor nad tem, kako uresničuje Listino tistih 21 držav, ki so jo že ratificirale. Vlade morajo redno pošiljati poročila o uporabi določb, ki so jih sprejele. Pregleduje jih odbor neodvisnih izvedencev. Odbor poda pravno oceno skladnosti stanja z Listino. V luči teh ugotovitev izda Odbor ministrov vladam priporočila in jih zaprosi, da spremenijo svojo notranjo zakonodajo ali prakso, tako da bodo zagotovile skladnost z Listino. Njegove sklepe pripravi takoimenovani Vladni odbor, v katerem so zastopane vse pogodbenice in kot opazovalci tudi socialni partnerji. Sistem kolektivnih pritožb Dodatni protokol k Evropski socialni listini, v katerem je predviden sistem kolektivnih pritožb, je bil sprejet leta 1995 in omogoča določenim organizacijam delavcev in delodajalcev ter nevladnim organizacijam, da se ob domnevnih kršitvah pritožijo Evropskemu odboru za socialne pravice. Evropska socialna listina je bila spremenjena zaradi posodobitve in razširitve z novimi vrstami pravic. Med temi pravicami so zlasti: pravica do varstva pred revščino in socialno izključenostjo, pravica do dostojnega stanovanja in pravica do varstva ob prenehanju zaposlitve. KONVENCIJA O PREPREČEVANJU MUČENJA Preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja Malo se ve o tem, kaj se dogaja za zaprtimi vrati zaporov, policijskih postaj, zavodov za duševno zdravje in podobnih ustanov. Zato je bila leta 1987 sprejeta Konvencija o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, ki je začela veljati v letu 1989. Konvencija dopolnjuje varstvo, zagotovljeno z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, z ustanovitvijo Evropskega odbora za preprečevanje mučenja (CPT). Ta odbor sestavljajo neodvisni in nepristranski strokovnjaki z znanjem in izkušnjami z različnih področji, med katerimi so pravo, medicina, izvrševanje kazenskih sankcij in politika. Preverjanja na kraju samem Odbor obiskuje kraje pridržanja, kot so zapori, zavodi za mladoletne prestopnike, policijske postaje, vojašnice ali psihiatrične bolnišnice, da vidi, kako ravnajo s pridržanimi osebami. Odbor ima neomejen dostop do vseh takih krajev in se s pridržanimi osebami lahko pogovarja na samem. Stike lahko naveže tudi s katero koli drugo osebo, ki mu lahko priskrbi ali da pomembne informacije, vključno z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami. Cilj delovanja odbora je zlasti utrditi varstvo pridržanih oseb in zapornikov pred mučenjem in nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem ali kaznovanjem, ne pa obsojati države zaradi zlorab. Ko odbor konča svoj redni ali ad hoc obisk v določeni državi, pošlje poročilo, v katerem lahko od prizadete države zahteva informacije ali da svoja priporočila in pripombe. Država mora nato v šestih mesecih poslati vmesni odgovor na poročilo, v dvanajstih mesecih pa mora na poročilo odgovoriti v celoti. Poročila odbora za preprečevanje mučenja in odgovori prizadetih držav so sicer zaupni, vendar je postala običajna praksa, da države pristanejo na njihovo objavo. Če izjemoma kaka država ne sodeluje z Odborom, se ta lahko odloči, da se o tem javno opredeli. OKVIRNA KONVENCIJA ZA NARODNE MANJŠINE Varstvo pripadnikov narodnih manjšin Po Dunajskem vrhu vodij držav in vlad leta 1993 je Svet Evrope leta 1994 sprejel Okvirno konvencijo o varstvu narodnih manjšin, ki je prvi pravno zavezujoči mnogostranski akt za varstvo narodnih manjšin nasploh. Konvencija določa cilje, ki se jih pogodbenice obvežejo uresničevati s svojo notranjo zakonodajo in usmeritvami. Med temi cilji so: zagotavljanje enakosti pred zakonom, ohranjanje in razvijanje kultur, varovanje prepoznavnosti (identitete), veroizpovedi, manjšinskih jezikov in tradicij, zajamčen dostop do medijev ter vzpostavljanje prostih in miroljubnih stikov čez meje z ljudmi, ki zakonito prebivajo v drugih državah. Konvencija je začela veljati 1. februarja 1998. Države pogodbenice morajo o sprejetih ukrepih prvič poročati v letu po začetku veljavnosti konvencije, nato pa vsakih pet let. Mogoče jih je tudi zaprositi, da pripravijo ad hoc poročila. Odbor ministrov, ki mu pomaga svetovalni odbor osemnajstih neodvisnih izvedencev, ta poročila oceni, ugotovi, ali so bile izpolnjene obveznosti, in po potrebi sprejme priporočila. Pravila, ki urejajo postopek spremljanja izvajanja konvencije, vsebujejo tudi celo vrsto jamstev za zagotavljanje preglednosti. Narodne manjšine v Evropi Okvirno konvencijo in njen nadzorni sistem dopolnjuje še vrsta drugih dejavnosti, organiziranih v povezavi z Medvladnim programom dejavnosti in skupnim programom, imenovanim Narodne manjšine v Evropi. V okviru Medvladnega programa dejavnosti deluje odbor vladnih izvedencev vseh držav članic za vprašanja narodnih manjšin, organizirana pa so tudi informacijska srečanja v državah članicah ter svetovalne misije za zakonodajo in politiko, ki obiskujejo države pogosto skupaj z drugimi mednarodnimi organizacijami. Drugi skupni program Evropske komisije in Sveta Evrope za narodne manjšine je nadaljevanje načrta delovanja, ki je bil sprejet oktobra 1997 na vrhu v Strasbourgu; izvajati se je začel januarja 1999 in je trajal 18 mesecev. Ta novi program je bil na voljo vsem državam članicam Sveta Evrope in državam, ki so zaprosile za članstvo; temelji predvsem na tematskem pristopu in vključuje podregionalne ali dvostranske projekte (seminarje, okrogle mize, delavnice, študijske obiske) in je usmerjen v intenzivnejše sodelovanje predstavnikov narodnih manjšin. Doslej je bilo izvedenih okrog 20 predlogov za dejavnosti. SVET EVROPE JE DEJAVEN POVSOD, KJER GRE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE Pospeševanje enakopravnosti moških in žensk V okviru prizadevanj za varstvo in uveljavljanje človekovih pravic se Svet Evrope bori proti vsakršnemu poseganju v svobodo in dostojanstvo žensk (na primer nasilje nad ženskami, trgovanje z ljudmi zaradi spolnega izkoriščanja ter prosto odločanje o potomstvu), za odpravo pristranskega razlikovanja med spoloma in za uveljavitev uravnotežene zastopanosti žensk in moških v političnem in javnem življenju. Usmerjevalni odbor za enakost moških in žensk (CDEG) pripravlja ministrske konference, organizira seminarje in objavlja študije o teh vprašanjih. Boj proti rasizmu in nestrpnosti Vodje držav in vlad, ki so sodelovali na prvem, Dunajskem vrhu leta 1993, so sprejeli deklaracijo in načrt delovanja proti rasizmu, sovraštvu do tujcev, antisemitizmu in nestrpnosti ter se odločili, da se ustanovi Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI). ECRI, katere dejavnosti so na drugem vrhu (Strasbourg, 1997) še dodatno podprli, si prizadeva utrditi pravna in politična jamstva proti vsem oblikam rasizma, sovraštva do tujcev, antisemitizma in s tem povezani nestrpnosti vseh vrst. Ocenjuje učinkovitost vseh notranjepravnih in mednarodnih ukrepov z namenom, da se po potrebi še zaostrijo, ter spodbuja primerno ukrepanje na lokalni, državni in evropski ravni. ECRI je dejavno sodeloval na Svetovni konferenci proti rasizmu, rasnemu razlikovanju, sovraštvu do tujcev in s tem povezani nestrpnosti, ki jo je oktobra 2000 organiziral Svet Evrope. Človekove pravice – sodelovanje in ozaveščanje Svet Evrope sodeluje z državami članicami in nevladnimi organizacijami pri njihovih prizadevanjih za pospeševanje spoštovanja človekovih pravic. Svet Evrope organizira v okviru programa ADACS* (Dejavnosti za razvoj in okrepitev demokratične trdnosti) dejavnosti, kot so: usposabljanje sodnikov in odvetnikov za uporabo Evropske konvencije o človekovih pravicah, strokovna mnenja o združljivosti zakonodaje ali zakonskih predlogov z evropskimi standardi človekovih pravic, prevajanje in izdajanje dokumentov o človekovih pravicah v jezike držav članic, seminarji in okrogle mize z ustanovami in o ustanovah za človekove pravice v posameznih državah ter usposabljanje osebja vladnih agencij za Evropsko sodišče za človekove pravice. Programe ADACS za človekove pravice dopolnjuje še cela vrsta podobnih dejavnosti ozaveščanja, usposabljanja in obveščanja široke in strokovne javnosti. Take dejavnosti so: širjenje poznavanja človekovih pravic in njihovega razumevanja na univerzah, v šolah in med strokovnimi skupinami, kot so policija in odvetniki; dviganje javne zavesti o človekovih pravicah z obveščanjem, publikacijami in avdio-vizualnim ter drugim gradivom in po medmrežju; vzdrževanje omrežja ustanov za človekove pravice in nevladnih organizacij, dejavnih na tem področju. *Nov naslov: Programi za demokrati;no trdnost Komisar za človekove pravice Novo delovno mesto komisarja za človekove pravice je bilo ustanovljeno leta 1999. Naloge komisarja so pospeševanje izobraževanja, ozaveščanje in uveljavljanje spoštovanja za človekove pravice v državah članicah ter zagotavljanje popolne in učinkovite skladnosti z besedili Sveta Evrope, kot so konvencije ter priporočila in resolucije, ki jih sprejme Odbor ministrov. Vloga komisarja je predvsem usmerjena v pomoč in preprečevanje, ob tem pa komisar opravlja različne naloge, ki mu jih nalagajo Evropsko sodišče za človekove pravice in drugi organi, ki so bili ustanovljeni s pogodbo. Komisar nima zakonskih pooblastil, pač pa lahko svetuje in obvešča o varstvu človekovih pravic in preprečuje kršitve. Med nalogami in pooblastili komisarja je tudi sodelovanje z drugimi mednarodnimi ustanovami, ki se vključujejo v uveljavljanje in varstvo človekovih pravic, in možnost ukrepanja na podlagi ustreznih informacij vlad, državnih parlamentov, varuhov človekovih pravic ali podobnih ustanov, posameznikov in organizacij. V sodelovanju z drugimi organi Sveta Evrope lahko komisar predloži poročilo, priporočilo ali mnenje o določeni zadevi Odboru ministrov, kadar je to primerno, pa tudi Parlamentarni skupščini. Prvi komisar za človekove pravice je Alvaro Gil-Robles (Španija), ki ga je na to mesto izvolila Parlamentarna skupščina septembra 1999 Izbrana dokumentacija: Izdaje v založbi Sveta Evrope Mednarodno pravo – konvencije Sveta Evrope (1999), ISBN 92-871-3845-1 Človekove pravice danes – evropska pravna vprašanja (1999), ISBN 92-871-3813-3 Človekove pravice vsak dan: vpliv delovanja Sveta Evrope na področju človekovih pravic (2000), H/INF (99) 3 (druga predelana izdaja) Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in protokoli k tej konvenciji (ETS št. 5), (1991), ISBN 92-871-1961-9 Kratek vodič po Evropski konvenciji o človekovih pravicah (1999), ISBN 92-871-3754-4 Smrtna kazen – njena odprava v Evropi (1999), ISBN 92-871-3874-5 Evropska socialna listina – listina, njeni protokoli, spremenjena listina (1999), ISBN 92-871-4052-9 Evropska socialna listina –zbrana besedila (1999), ISBN 92-871-3366-2 Pravo in praksa Evropske konvencije o človekovih pravicah in Evropske socialne listine (1996), ISBN 92-871-2956-8 Dejavnost Sveta Evrope na področju enakopravnosti moških in žensk EG (2000) 3 Evropska konvencija o preprečevanju mučenja in nečloveškega Uradi Sveta Evrope za stike in obveščanje Informacijsko mesto "Point i" Informacijsko mesto "Point i" je v osrednji knjižnici, levo od glavnega vhoda v Evropsko palačo (Palais de l'Europe). Če želite informacije ali dokumentacijo o dejavnostih Sveta Evrope, prosimo, da telefonirate, pišete ali osebno pridete na naslov: Point i Council of Europe F-67075 Strasbourg cedex Tel. +33 (0)3 88 41 20 33 Faks +33 (0)3 88 41 27 45 Elektronska pošta: point_i@coe.int Spletna stran: http://www.coe.int Založniška dejavnost Sveta Evrope Več kot 1500 publikacij v obeh uradnih jezikih (angleščini in francoščini) razpošiljamo po vsem svetu, da bi predstavili delo Sveta Evrope na vseh področjih. Naslov založniške dejavnosti Sveta Evrope je: Council of Europe Publishing F-67075 Strasbourg cedex Tel: + 33 (0)3 88 41 25 81 Faks: +33 (0)3 88 41 39 10 Elektronska pošta: publishing@coe.int Spletna stran: http://book.coe.int Knjižnica in služba za obveščanje: Prek informacijskega mesta "Point i" lahko navežete stike s knjižnico in službo za obveščanje, ki vam bosta dostavili seznam čtiva ali uporabili svoje baze podatkov, Izobraževanje Evropska kulturna konvencija daje okvir za delo Sveta Evrope na področju izobraževanja, kulture, dediščine, športa in mladine. Doslej je h konvenciji pristopilo 47 evropskih držav, ki sodelujejo pri delu Sveta na omenjenih področjih. Okvir za delovanje Program Sveta na področju izobraževanja in kulture upravlja Svet za kulturno sodelovanje (CDCC). Pri tem mu pomagajo štiri strokovne komisije, in sicer: za izobraževanje, za visoko šolstvo in raziskovanje, za kulturo in za kulturno dediščino. Na rednih konferencah se sestajajo tudi ministri, odgovorni za ta področja. Izobraževanje: vlaganje v prihodnost Evrope Kako lahko izobraževanje pomaga pospeševati človekove pravice in temeljne svoboščine ter utrjevati pluralistično demokracijo? Kako lahko zbliža evropske narode in ustvarja večje medsebojno razumevanje in zaupanje? Kako lahko pomaga evropskim vladam in državljanom premagovati izzive, s katerimi se srečujejo naše družbe? Svet Evrope se loteva reševanja teh obsežnih vprašanj z: izvajanjem večjih projektov o osnovnem, višjem in visokem šolstvu ter izobraževanju odraslih; združevanjem idej, izkušenj in raziskav; pospeševanjem povezav in izmenjav ter razvijanjem novih partnerstev in omrežij; uveljavljanjem priznavanja strokovne usposobljenosti; objavljanjem praktičnih študij in priročnikov za nosilce političnega odločanja in izobraževalce; sodelovanjem z drugimi evropskimi institucijami in nevladnimi organizacijami. Izobraževalni programi pomoči za nove demokracije Vzgoja in izobraževanje za človekove pravice in za dejavno, odgovorno državljanstvo sta izjemno pomembna za razvoj pluralističnih demokracij. Svet Evrope uvaja posebne programe, s katerimi želi pomagati državam na prehodu v demokracijo pripravljati nove učne načrte in učno gradivo za te ključne predmete. Dokaj veliko število nosilcev političnega odločanja in izvajalcev iz prakse se je že udeležilo usposabljanja za tak pristop v novih demokracijah. Od leta 1996 dalje Svet Evrope izvaja poseben program pomoči v Bosni in Hercegovini, da bi razvili izobraževanje o človekovih pravicah. Vsako leto organizira poletne šole za več sto učiteljev na osnovnih in srednjih šolah. Za Svetovno banko je izdelal tudi študijo o vodenju celotnega izobraževalnega sistema v tej državi. V sodelovanju z drugimi organizacijami ustanavlja celovit sistem višjega in visokega šolstva na Kosovu. Srednješolsko izobraževanje za Evropo Ta projekt ponazarja, kako naj bi mlade ljudi pripravili za študij, usposabljanje, delo, mobilnost, preživljanje prostega časa in vsakodnevno življenje v demokratični in mnogokulturni Evropi. Na vrsti simpozijev so pregledali reforme z vidika ciljev, vsebine in metod srednješolskega izobraževanja, sodelovanja med šolami in njihovimi lokalnimi skupnostmi ter šolanja in usposabljanja učiteljev. Posebno pozornost namenjajo reformam, ki zdaj potekajo v novih demokracijah. Svet je izdal tudi vodnik po srednješolskem izobraževanju, ki vsebuje monografije za vsako državo posebej. Uvajanje evropske razsežnosti v srednješolsko izobraževanje ponazarja tudi vrsta publikacij, ki opisujejo pobude iz prakse, in pedagoško gradivo o evropskih temah. Poleg tega je Svet Evrope vzpostavil tudi omrežje agencij v posameznih državah, da z njihovo pomočjo pospešuje povezave in izmenjave med šolami. V zvezi s tem projektom oblikujejo zdaj sklepe in ugotovitve na seminarjih, organiziranih po državah in regijah. Leta 1999 je Odbor ministrov na podlagi tega projekta sprejel priporočilo vsem državam članicam o preoblikovanju srednješolskega izobraževanja. Demokratična varnost, socialna usklajenost in usmeritve izobraževanja Ta dejavnost je del vloge Sveta Evrope kot vseevropskega foruma za usmeritve izobraževanja v demokratično varnost in socialno usklajenost. Prizadeva si, da bi hitro in učinkovito proučil pereče probleme in zlasti: prepoznal večje probleme izobraževanja v zvezi z novo Evropo; poudaril usmeritve, smernice in različne možnosti v politikah šolstva posameznih držav članic; olajšal dialog vseevropskih razsežnosti med nosilci odločanja, učitelji, starši in nevladnimi organizacijami z izmenjavo informacij in razširjanjem novih idej in dobre prakse. Izobraževanje za demokratično državljanstvo Projekt Sveta za kulturno sodelovanje z naslovom Izobraževanje za demokratično državljanstvo (EDC) je namenjen ponovni presoji pomena participativne demokracije in položaja državljanov v njej. Temeljna vprašanja pri tem so: katere vrednote in sposobnosti morajo imeti posamezniki, da kot državljani lahko sodelujejo in soodločajo in kako te vrednote in sposobnosti lahko pridobijo in jih prenašajo še na druge. Na podlagi dejavnosti na raziskovalni stopnji projekta (1997–2000) so bile izdelane študije o potrebnih znanjih in veščinah ter o strategijah ustreznega usposabljanja. Poleg tega je potekalo tudi usposabljanje in analiza projektov v osnovnih celicah družbe, imenovanih "prizorišča državljanstva". Predvideno je, da se bo projekt EDC na naslednji stopnji (2000–2003) usmeril predvsem v pomoč pri razvoju in izvajanju izobraževanja za državljanstvo in pri tem podpiral sodelovanje in povezovanje praktičnih izkušenj v državah članicah. Ustanovili naj bi tudi "Evropsko klirinško hišo" – središče za zbiranje in razširjanje dejavnosti in povezav za demokratično državljanstvo. Svet Evrope je odgovoren tudi za usklajevanje dejavnosti na področju izobraževanja za demokratično državljanstvo v okviru pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Visoko šolstvo Odbor Sveta Evrope za visoko šolstvo in raziskovanje (CC-HER) išče rešitve za izzive, s katerimi se soočajo evropske univerze in visokošolski zavodi. Ponuja forum, na katerem lahko predstavniki ministrstev in univerz izmenjujejo mnenja in razvijajo evropske programe. Zdaj prednostno obravnavajo vlogo izobraževanja na višji in visoki stopnji v vseživljenjskem učenju, evropski študij za demokratično državljanstvo, priznavanje visokošolske izobrazbe in reformo zakonodaje o visokem šolstvu v novih državah članicah. Vzajemna pomoč pri reformi visokega šolstva Ta program je namenjen kot pomoč novim državam članicam, da preoblikujejo svojo zakonodajo o visokem šolstvu. Delo po tem programu se izvaja s pomočjo svetovalnih misij, mnogostranskih delavnic, na katerih analizirajo skupne probleme pri razvoju visokega šolstva, mnogostranskih študijskih obiskov in z objavljanjem vrste primerjalnih študij. Svetovalne programe pripravljajo zdaj tudi na drugih področjih izobraževalne politike. Jezikovne usmeritve za mnogojezično in mnogokulturno Evropo Cilj novega projekta Sveta za kulturno sodelovanje, imenovanega Projekt sodobnih jezikov, je spodbujati bolj razvejan in nov način učenja jezikov v povezavi z demokratičnim evropskim državljanstvom. Med dejavnostmi tega projekta so: analiza jezikovnih usmeritev in opredelitev uspešnih strategij za večjo različnost skupaj z razvojem in poskusnim uvajanjem skupnih evropskih referenčnih orodij v ta namen. Poseben poudarek je namenjen medkulturni vzgoji in izobraževanju, mednarodnemu priznavanju primerljive šolske izobrazbe in spričeval za večjo mobilnost in boljše možnosti zaposlovanja ter vseživljenjskemu učenju za sodelovanje v mednarodnem okolju, usmerjenem v nenehno učenje. Evropsko leto jezikov 2001 Evropsko leto jezikov 2001 sta pripravila Svet Evrope in Evropska unija. Tudi Unesco ima pri tem pomembno vlogo. Leto jezikov izhaja iz načela, da je znanje jezikov pomembno za medsebojno razumevanje, trdnost demokracije, zaposlovanje in mobilnost. Cilji evropskega leta jezikov 2001 so: dvigati jezikovno zavest in uveljavljati jezikovno dediščino Evrope; spodbujati vse državljane Evrope k učenju jezikov, tudi manj razširjenih; podpirati vseživljenjsko učenje jezikov kot odzivanje na gospodarske, družbene in kulturne spremembe v Evropi. Evropsko leto jezikov bo osvetlilo vrednost jezikovne raznovrstnosti in pokazalo, kako pomembno je vsem državljanom ponuditi priložnost, da razvijejo vsaj določeno raven razumevanja več jezikov. Evropski center za sodobne jezike Center je bil ustanovljen v Gradcu (Avstrija) na podlagi razširjenega delnega sporazuma, in sicer najprej za tri leta (1994–1997), zdaj pa je to stalna ustanova Sveta Evrope. Sporazum je doslej podpisalo 28 držav. Center je forum za nosilce usposabljanja učiteljev, za organizatorje izobraževalnih programov, pisce učbenikov, pripravljavce učnih načrtov, strokovnjake za standarde za izobraževanje, načine ocenjevanja in izdajanje spričeval ter vse, ki so pristojni za politiko učenja jezikov. Posebno poslanstvo Centra so naloge, povezane z izvajanjem politike učenja jezikov in uvajanjem novosti ter razširjanje dobre prakse pri učenju in poučevanju sodobnih jezikov. Poučevanje zgodovine v šolah V okviru projekta Učenje in poučevanje zgodovine Evrope v 20. stoletju, ki je bil na Dunajskem in Strasbourškem vrhu opredeljen kot prednostna naloga, se pripravlja gradivo za usposabljanje učiteljev in poučevanje zgodovine 20. stoletja v srednjih šolah. Glavni izdelek projekta bo priročnik za učitelje zgodovine o različnih načinih poučevanja 20. stoletja, ki ga bodo dopolnjevali še vodniki ali učni kompleti za vključevanje tem, kot so zgodovina žensk, nacionalizem, holokavst, migracijski tokovi in podobne, v redni ali dopolnilni učni program ter uporaba filmskega gradiva pri pouku zgodovine. Projekt poudarja tudi uporabo različnih virov informacij, kot so muzeji, žive pripovedi, avdio-vizualni mediji in arhivi, ki naj dijakom pomagajo razvijati potrebno kritičnost za razumevanje silnic, ki so oblikovale preteklo stoletje. Spremenjeni pouk in učbeniki zgodovine Zgodovini in poučevanju zgodovine je treba posvetiti posebno pozornost zaradi njune pomembne vloge pri izobraževanju in oblikovanju svetovnega nazora prihodnjih državljanov v demokratičnih družbah. Svet Evrope ima že dolgoletne izobraževalne izkušnje pri poučevanju zgodovine in na tej podlagi lahko pomaga novim državam članicam pri spreminjanju njihovih učnih načrtov za pouk zgodovine, izdajanju novih zgodovinskih učbenikov in usposabljanju učiteljev zgodovine. Trenutno se na tem področju izvajajo trije programi: program priprave učnih načrtov, standardov in učbenikov ter usposabljanja učiteljev v Ruski federaciji, Črnomorska pobuda, v kateri Bolgarija, Gruzija, Moldavija, Romunija, Ruska federacija, Turčija in Ukrajina sodelujejo na seminarjih, pri posameznih projektih in pripravi učnega gradiva in pripomočkov, ter Tbilisijska pobuda, v okviru katere sodelujejo pisci učbenikov iz Armenije, Azerbajdžana, Gruzije in Ruske federacije in pripravljajo skupni učbenik za pouk zgodovine. SVET Evrope je v okviru pakta stabilnosti odgovoren tudi za usklajevanje dejavnosti za poučevanje zgodovine v jugovzhodni Evropi in se pri tem zlasti posveča usposabljanju učiteljev zgodovine, virom za poučevanje, izobraževanju na visokošolskih zavodih in neformalnim oblikam izobraževanja mladih. Evropa v šoli: Evropski natečaj ob dnevu šol Pokrovitelji te vsakoletne prireditve za šole so Svet Evrope, Evropska komisija, Evropski parlament in Evropska fundacija za kulturo. Njen namen je spodbuditi zanimanje za evropske zadeve pri šoloobveznih otrocih. Leta 2000 je na natečaju sodelovalo več sto tisoč mladih v 32 državah članicah Odbora za kulturno sodelovanje. Tema natečaja je bila "Združeni Evropi naproti: izziv zame, državljana 21. stoletja". Pri tem sodeluje tudi vedno več novih demokracij. V šolskem letu 1999/2000 je bil na temo "Evropi državljanov naproti" pripravljen tudi program za najboljšo predstavitev na internetu (Internet Award Scheme), ki je na voljo vsem šolam v 32 državah, vključenih v projekt Evropa v šoli. Program usposabljanja učiteljev v praksi Ta program pomaga učiteljem obiskovati kratke tečaje praktičnega usposabljanja v drugi državi članici in tako razširja njihove strokovne izkušnje. Vsako leto je na voljo do 1000 prostih mest, ki so ponujena zlasti učiteljem iz novih držav članic. Seminarji, organizirani v okviru tega programa, so predvsem posvečeni prednostnim ciljem Sveta Evrope, kot so na primer: demokratično državljanstvo, človekove pravice, medkulturna vzgoja in izobraževanje, povezave in izmenjave med šolami, sodobni jeziki, zgodovina in evropske razsežnosti izobraževanja. Povezave in izmenjave med šolami Ob spoznanju, koliko lahko povezave in izmenjave med šolami prispevajo k evropskemu združevanju, je Svet Evrope leta 1991 vzpostavil sistem za povezave in izmenjave med šolami. Ta sistem: uveljavlja vzgojne in izobraževalne vidike povezav in izmenjav med šolami z usposabljanjem učiteljev; izdaja publikacije in organizira stalne razprave o standardih kakovosti; pomaga državam članicam vzpostaviti potrebno infrastrukturo za uspešno povezovanje med šolami. Program Sveta Evrope za izmenjavo dijakov srednjih šol Program, ki je bil prvič pripravljen leta 1998. je zasnovan z namenom, da prispeva k povezovanju Evrope s tem, da dijakom višjih rezredov srednjih šol ponudi štipendije in jim tako omogoči trimesečno šolanje v neki drugi evropski državi. Program temelji na zasnovi medsebojnih kulturnih izmenjav in pri tem je jezikovni vidik manj pomemben. Udeleženci programa živijo pri družinah in hodijo v šolo na enak način kot njihovi vrstniki v državi gostiteljici. Program bodo izvajali v povezavi z organizacijami, ki imajo na tem področju že nekaj izkušenj. Poudarek je na izmenjavah med vzhodom in zahodom in na štipendiranju dijakov iz jugovzhodne Evrope. Mobilnost na visokošolski ravni in priznavanje diplom Skupna konvencija Sveta Evrope in Unesca o priznavanju visokošolske izobrazbe na območju Evrope olajšuje priznavanje diplom in s tem tudi prehajanje ljudi in prenašanje idej v visokem šolstvu. Konvencija je bila dana na voljo za podpis na diplomatski konferenci v aprilu leta 1997. Svet Evrope sodeluje z Unescom pri vodenju mreže informacijskih centrov v posameznih državah za večjo mobilnost na visokošolski ravni in priznavanje diplom. Izbrana dokumentacija: Izdaje v založbi Sveta Evrope Zbirka monografij o evropski razsežnosti srednješolskega izobraževanja (več kot 10 naslovov) Zbirka monografij o srednješolskem izobraževanju v državah članicah (več kot 25 naslovov) Poučevanje zgodovine žensk v 20. stoletju: delo v razredu (2000), ISBN Nasilje v šoli: ozaveščanje, preprečevanje, kazni (2000), ISBN Izzivi znanstvenega izobraževanja (1999), ISBN Informacijske tehnologije v šolah: razlogi in strategije za tako naložbo ISBN Učne ure zgodovine: Svet Evrope in poučevanje zgodovine (1999), ISBN Za pluralističen in strpen pristop k poučevanju zgodovine: različni viri in nova didaktika (1999), ISBN Sporazumevanje v sodobni učilnici za jezikovni pouk (1991) ISBN Druge publikacije Odnosi med državo in visokim šolstvom; 1. zvezek zbirke Zakonodaja za visoko šolstvo v Evropi, Veld, R., Fuessel, H.-P. in Neave, G. (založba Kluwer Law, Haag ), ISBN Demokracija in vodenje v visokem šolstvu; 2. zvezek zbirke Zakonodaja za visoko šolstvo v Evropida vam bosta pomagali najti gradivo, ki ga potrebujete. Osrednja knjižnica hrani zbirke o temah, kot so: mednarodni odnosi; evropsko povezovanje; pravo; vlada; izobraževanje; socialne zadeve; aktualne zadeve. Posamezni obiskovalci Evropske palače lahko uporabljajo čitalnico. Študenti in raziskovalci, ki bi želeli uporabljati knjižnične zbirke v večjem obsegu, naj bi se pisno prijavili vodji knjižnice. Vedovatova knjižnica Profesor Giuseppe Vedovato, nekdanji predsednik Parlamentarne skupščine, je daroval to bogato zbirko z več kot 20.000 naslovi o evropski zgodovini 20. stoletja, diplomaciji in povezovanju. Knjižnico še naprej stalno dopolnjujejo in zbirka je odprta za javnost. Za nadaljnje informacije se, prosimo, obrnite na Uradi Sveta Evrope za zvezo Urad v Parizu 55 avenue Kléber Paris cedex 16 Tel Faks Urad v Bruslju Résidence Palace 155 rue de la Loi Brussels Tel. 21 Faks: Elektronska pošta: bureau bruxelles coe.int Razvojna banka Sveta Evrope - 55 avenue Kléber Paris cedex 16 Tel.: 55 55 00 Faks Elektronska pošta: ceb@coebank.org Spletna stran: http://www.coebank.org Evropski center za svetovno soodvisnost in solidarnost North-South Centre (Center Sever/Jug) Avenida da Liberdade, Lisbon Tel Faks: Elektronska pošta: info@nscentre.org Spletna stran: http://www.nscentre.org Evropski center za sodobne jezike (Graz) Nikolaiplatz 4 Graz Tel.: Faks: Elektronska pošta: ecml@via.at Spletna stran: http ecml at Evropski avdiovizualni obzervatorij 76 allée de la Robertsau Strasbourg Tel 00 Faks: Elektronska pošta: obs@obs.coe.int Spletna stran: int Evropski oddelek za kakovost v mediciniali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (ETS št.126) (1987) ISBN Deveto splošno poročilo o dejavnostih Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (1999) Okvirna konvencija o varstvu narodnih manjšin (ETS št.157) (1995) ISBN 92-871-2514-7 Okvirna konvencija o varstvu narodnih manjšin – zbrana besedila (1997), ISBN Človekove pravice in policija (1997) ISBN Splošno uveljavljanje načela enakosti spolov (1999), ISBN Dejavnosti Sveta Evrope v boju proti rasizmu in nestrpnosti ECRI (99) 56 končna V naših rokah – uspešnost varstva človekovih pravic 50 let po Splošni deklaraciji