Pored centralne baze podataka, Poslovni Forum tvrtkama i obrtnicima pruža i druge usluge:

 ● trgovačko posredovanje na domačem i inozemnom tržištu
 ● konzalting u području investicija, te izrada predinvesticijskih i investicijskih studija i njihova ocjena
 ● izrada Internet prezentacija
 ● pružanje savjeta o vrsti i konfiguraciji računalne opreme i pripadajuće programske podrške i analiziranje potreba i problema korisnika i davanje odgovarajućega rješenja
 ● razvoj, izradu, pribavljanje i dokumentiranje programske podrške po narudžbi korisnika
 ● pisanje programa prema uputama i potrebama korisnika
 ● obradu podataka uz uporabu programa korisnika ili vlastitog programa usluge unosa podataka
 ● razvoj baze podataka: povezivanje podataka iz različitih izvora
 ● pohranjivanje podataka: pripremu slogova za prihvat informacija u zadanom obliku
 ● dostupnost baze podataka: pružanje podataka u traženom formatu izravnim pretraživanjem ili pristupom (računalnim upravljanjem) svakome ili određenim korisnicima, razvrstanih po zahtjevu
 ● održavanje i popravak uredskih i knjigovodstvenih strojeva te računalnih sustava
 ● ispitivanje mogućnosti tržišta, prihvatljivost i upoznavanje proizvoda i kupovnih navika potrošača radi promicanja prodaje i razvoja novih proizvoda, uključujući statističku analizu rezultata
 ● ispitivanje javnoga mnijenja o političkim, ekonomskim i društvenim pitanjima i statistička analiza
 ● davanje savjeta, usmjeravanje i operativnu pomoć poduzećima i javnim službama
 ● savjete i pomoć poduzećima i javnim službama u vezi s planiranjem, organizacijom, efikasnošću i kontrolom, upravljačke informacije itd.
 ● arbitraža i usuglašavanje između uprave i radnika
 ● kreiranje i provođenje promidžbenih djelatnosti
 ● kreiranje i postavljanje reklama na otvorenom prostoru npr. oglasnih ploča, panoa, priopćenja, izloga, izložbenih dvorana, oslikavanje automobila, autobusa, itd.
 ● oglašavanje preko medija tj. prodaja vremena i prostora za razno medijsko oglašavanje
 ● raspačavanje ili odašiljanje oglasnoga materijala ili uzoraka
 ● zakup i davanje prostora za oglašavanje
 ● izradu fotografija za komercijalne svrhe i za građanstvo
 ● adresiranje, ulaganje, pečaćenje i slanje poštom omotnica i promidžbenog materijala,
 ● sastavljanje adresara za slanje poštom itd.
 ● naplata računa, ocjena kreditne sposobnosti pojedinaca i tvrtki ili njihovoga poslovanja
 ● poslovno posredništvo tj. dogovaranje kupnje ili prodaje manjih ili srednjih poduzeća, kancelarija, ordinacija i sl.
 ● modno dizajniranje tkanina, odjeće, obuće, nakita, namještaja i drugih proizvoda
 ● organiziranje sajmova, izložaba i kongresa
 ● agencijsko posredovanje u korist pojedinaca za dobivanje angažmana (zaposlenja) u filmskoj, kazališnoj predstavi ili drugoj zabavnoj ili sportskoj atrakciji, te plasiranje igara, knjiga, umjetničkih djela, fotografija itd

Opširnije informacije...

00000pogajalska skupina Republike Slovenije za pristop k Evropski uniji Negotiating Team of the Republic of Slovenia for Accession to the European Union ožja pogajalska skupina – OPS Core Negotiating Team (CNT)- vendar se v glavnem uporablja Negotiating Team vodja ožje pogajalske skupine – VOPS Head of Negotiating Team, pogosto tudi Chief Negotiator of the Republic of Slovenia namestnik vodje ožje pogajalske skupine Deputy Head of Negotiating Team (of the Republic of Slovenia for Accession to the EU) član ožje pogajalske skupine – ČOPS Member of Negotiating Team (of the Republic of Slovenia for Accession to the EU) pogajalsko izhodišče negotiating position dodatna pojasnila additional clarifications Evropska unija: screening pregled usklajenosti zakonodaje bilateral screening dvostranski pregled usklajenosti zakonodaje multilateral screening večstranski pregled usklajenosti zakonodaje screening results rezultati pregleda usklajenosti zakonodaje Conference on Accession to the European Union Konferenca o pristopu k Evropski uniji COREPER Odbor stalnih predstavnikov Deputies meeting sestanek namestnikov Ministers meeting sestanek ministrov DG Enlargement Generalni direktorat za širitev Enlargement working group delovna skupina za širitev (v okviru Sveta) Draft Common Position – DCP osnutek skupnega stališča (pripravi Komisija) European Union Common Position skupno stališče Evropske unije (pripravi delovna skupina za širitev v imenu Sveta, se predloži Coreperju) Draft Accession Treaty osnutek pristopne pogodbe Pogajalska izhodišča so uradni dokumenti, s katerimi se je Republika Slovenija zavezala, da bo prevzela in uveljavila pravni red Evropskih skupnosti. Sestavljajo jih: - uvodni del s povzetkom pogajalskega izhodišča, naše zahteve za prehodna obdobja in izjeme, stanje na določenem področju med pripravo pogajalskega izhodišča, stopnja usklajenosti s pravnim redom Evropskih skupnosti in ocena naše institucionalne usposobljenosti za izvajanje usklajene zakonodaje, - utemeljitev, ki natančno opiše stanje na področju, sedanjo zakonsko ureditev, začrta proces usklajevanja s pravnim redom Evropskih skupnosti, podrobno utemelji zahteve po prehodnih obdobjih ali izjemah in opredeli institucionalni okvir za izvajanje usklajene zakonodaje, - priloge (če je potrebno - časovni pregledi, analize dodatne informacije). Prehodna obdobja: - zahteva država kandidatka za prilagoditev pravnemu redu Evropskih skupnosti še po predvidenem pristopu, - morajo biti ciljno in časovno natančno opredeljena, - prepričljivo in dobro utemeljena, - lahko jih zahteva tudi Evropska unija. Izjeme zahteva država kandidatka za trajen odmik od pravnega reda Evropskih skupnosti in so možne le v posebnih primerih. V primeru, da organi Evropske unije želijo dodatne informacije v zvezi s pogajalskimi izhodišči, ki jih je Republika Slovenija oddala, je potrebno napisati še dodatna pojasnila za posamezne vsebine. WHITE PAPER PREPARATION OF THE ASSOCIATED COUNTRIES OF CENTRAL AND EASTERN EUROPE FOR INTEGRATION INTO THE INTERNAL MARKET OF THE UNIONPartnerstvo za pristop 1999 Predlog za sklep Sveta EU 1. Cilji Namen Partnerstva za pristop je enovita določitev prednostnih področij, kjer so skladno z rednim poročilom Komisije iz leta 1999 o napredku, ki ga je Republika Slovenija dosegla pri včlanjevanju v EU, potrebna nadaljnja prizadevanja, razpoložljivih finančnih sredstev kot pomoč Sloveniji pri izvajanju omenjenih prednostnih nalog, in pogojev, ki bodo veljali za zagotovitev pomoči. Partnerstvo za pristop predstavlja podlago za celo vrsto političnih instrumentov, ki se bodo uporabljali kot pomoč državam kandidatkam v njihovih pripravah za članstvo v EU. Ti instrumenti med drugim vključujejo revidiran Državni program za prevzem pravnega reda EU, Skupno oceno srednjeročnih prednostnih nalog ekonomoske politike, Pakt o boju proti organiziranemu kriminalu kot tudi državne razvojne načrte in druge sektorske načrte, ki so potrebni za udeležbo v strukturnih skladih po pristopu ter za izvajanje programov ISPA in SAPARD pred pristopom. Vsak od teh instrumentov se vsebinsko razlikuje, pripravlja in izvaja pa se skladno s posebnimi postopki. Ti instrumenti sicer niso sestavni del pričujočega Partnerstva za pristop, vendar pa so glede vsebovanih prednostnih nalog z njim združljivi. 2. Načela Glavne prednostne naloge, opredeljene za vsako državo kandidatko posebej, se nanašajo na njihovo sposobnost za prevzemanje obveznosti pri izpolnjevanju kobenhavnskih meril, v katerih je glede pridobitve članstva navedeno, da je država kandidatka že poskrbela za stabilnost institucij, ki bodo zagotavljale demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in varstvo manjšin, da mora imeti država kandidatka delujoče tržno gospodarstvo in biti sposobna soočati se s konkurenčnimi pritiski in tržnimi silami EU, da mora biti država kandidatka sposobna prevzeti obveznosti članstva, vključno z upoštevanjem ciljev politične, ekonomske in monetarne unije. Na sestanku v Madridu je Evropski svet poudaril, da morajo države kandidatke zaradi zagotovitve usklajenega izvajanja politik Skupnosti prilagoditi svoje upravne strukture, v Luxembourgu pa je izpostavil dejstvo, da je vgraditev pravnega reda EU v domačo zakonodajo sicer potrebna, vendar sama po sebi nezadostna, ker je treba zagotoviti tudi dejansko izvajanje pravnega reda EU. 3. Prednostne naloge in prehodni cilji Redna poročila Komisije osvetljujejo, kakšna naj bodo nadaljnja prizadevanja držav kandidatk v njihovih pripravah za pristop na posameznih področjih. S tem v zvezi je treba opredeliti prednostne naloge v posameznih fazah in za vsako v sodelovanju z državo, za katero gre, natančno določiti cilje. Od uresničevanja teh ciljev bo odvisna stopnja odobrene pomoči in napredovanje pogajanj z državami, s katerimi omenjena pogajanja že potekajo, in začetek pogajanj z drugimi državami. Prednostne naloge in prehodni cilji revidiranih partnerstev za pristop so potem razporejeni v dve skupini - kratkoročne in srednjeročne. Kratkoročni cilji in naloge so bili izbrani na podlagi ocene, da je realistično pričakovati, da jih bo Slovenija lahko uresničila ali pa dosegla bistven napredek do konca leta 2000. Napredek, ki ga je dosegla pri uresničevanju prednostnih nalog, navedenih v Partnerstvu za pristop iz leta 1998, je ocenjen v rednem poročilu iz leta 1999. Ta ocena je bila uporabljena pri določanju prednostnih nalog novega Partnerstva za pristop. Slovenija je oddala redigirani Državni program za prevzem pravnega reda EU (DP) 31. maja 1999. Državni program določa časovni razpored uresničevanja prednostnih nalog in prehodnih ciljev, določenih na podlagi prvega Partnerstva za pristop, ter potrebne upravne strukture in finančne vire. V Parterstvu za pristop so zapisana prednostna področja priprav Slovenije za članstvo. Toda Slovenija se bo morala spoprijeti tudi s problemi, ki jih ugotavlja redno poročilo. Pomembno je tudi, da Slovenija izpolni svoje obveznosti glede uskladitve zakonodaje in uresničevanja pravnega reda EU v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz Evropskega sporazuma, iz analitičnega pregleda usklajenosti zakonodaje s pravnim redom EU in iz pogajalskega procesa. Zavedati pa se je treba, da prevzem pravnega reda EU v domačo zakonodajo sam po sebi ne zadošča, treba bo zagotoviti tudi dejansko uporabo, in sicer po enakih merilih, kot veljajo v Evropski uniji. Vsa področja, navedena v nadaljevanju, zahtevajo verodostojno in učinkovito izvajanje in izvrševanje pravnega reda EU. Na podlagi analize v rednem poročilu Komisije so bili za Slovenijo opredeljeni kratkoročni in srednjeročni cilji in prednostne naloge, navedeni v nadaljevanju. 3.1 Kratkoročne prednostne naloge (2000) Gospodarska merila krepitev konkurenčnosti s tržno naravnanim prestrukturiranjem podjetij; sprejetje ukrepov za spodbujanje domačih in tujih naložb; poenostavitev pravnih in upravnih postopkov; spodbujanje razvoja malih in srednjih podjetij; začetek izvajanja privatizacijskega programa v bančnem in zavarovalniškem sektorju; izvajanje programa prestrukturiranja v železarstvu v skladu z zahtevami EU; nadaljevanje prestrukturiranja javnih financ, vključno z reformo pokojninskega sistema; izboljšanje stečajnih postopkov in poenostavitev njihove izvedbe. Notranji trg javna naročila: nadaljevanje usklajevanja; pravice intelektualne in industrijske lastnine: sprejetje novega zakona o industrijski lastnini in uvedba dodatnih varstvenih certifikatov; okrepitev urada za intelektualno lastnino; pravo družb: popolna uskladitev, vključno z odpravo diskriminatornih zahtev glede rabe jezika; varstvo podatkov: ustanovitev neodvisnega nadzornega organa; prost pretok blaga: izvrševanje sistemske zakonodaje; začetek prevzemanja direktiv v okviru horizontalnega pristopa in nadaljevanje usklajevanja tehnične zakonodaje; prestrukturiranje Urada RS za standardizacijo in meroslovje, tako da bodo regulativna funkcija standardizacije, funkcija akreditacije in certifikacijska funkcija ločene; prost pretok kapitala: pospešitev uskladitve zakonodaje o tujih neposrednih naložbah v sektorjih, kjer so še vedno omejene, zlasti na področju financ, prometa, telekomunikacij in medijev; konkurenca: izvrševanje protimonopolnih zakonov in sprejetje potrebnih podzakonskih aktov; okrepitev urada za konkurenco; sprejetje in začetek izvajanja zakonodaje o državni pomoči in krepitev organa za nadzorovanje državne pomoči; izdelava popisa državne pomoči; pripravljanje letnih poročil o državni pomoči; telekomunikacije: sprejetje novega zakona o telekomunikacijah in ustanovitev neodvisnega regulativnega organa za to področje; avdiovizualni mediji: popolna uskladitev zakonodaje; obdavčitev: zaprtje brezcarinskih prodajaln na kopenskih mejnih prehodih; zagotovitev, da so novi davčni ukrepi skladni z načeli etičnega kodeksa, ki velja za obdavčenje poslovnih dejavnosti. Kmetijstvo nadaljevanje usklajevanja veterinarske in fitosanitarne zakonodaje in ustanovitev in oprema obmejnih inšpekcijskih postaj, zlasti na kopenskih mejnih prehodih s Hrvaško, v koprskem pristanišču in na ljubljanskem letališču. Promet uskladitev zakonodaje o varnosti v pomorskem prometu. Okolje sprejetje novega zakona o vodah in podzakonskih aktov; dokončanje podrobnih programov usklajevanja z ustreznimi direktivami in strategije njihovega usklajevanja (še zlasti za področja ravnanja z odpadki, nadzorovanja onesnaževanja zraka, celovitega nadzora nad industrijskim onesnaževanjem in obvladovanje tveganja, kemikalij, gensko spremenjenih organizmov in zaščite pred sevanjem); priprava z ustreznimi direktivami usklajenega načrta za financiranje investicij na podlagi ocene stroškov prilagajanja in dejansko razpoložljivih vsakoletnih finančnih virov javnega in zasebnega sektorja; dokončanje prenosa in izvrševanje Direktive o presoji vplivov na okolje. Zaposlovanje in socialne zadeve podpora socialnim partnerjem v njihovih prizadevanjih pri razvoju institucionalne usposobljenosti za izvajanje pravnega reda EU, zlasti skozi dvostranski socialni dialog; priprava nacionalne strategije zaposlovanja s pomočjo pregleda skupne politike zaposlovanja, v luči kasnejše udeležbe v strategiji zaposlovanja EU. Pravosodje in notranje zadeve izvajanje novega Zakona o tujcih in Zakona o azilu zaradi polnopravnega sodelovanja v schengenskem informacijskem sistemu; ratificiranje Evropske konvencije o pranju denarja in zaplembi premoženjske koristi iz kaznivih dejanj, Evropske konvencije o boju proti korupciji, Konvencije OECD o boju proti podkupovanju; krepitev usposobljenosti za boj proti pranju denarja. Okrepitev upravne in sodne usposobljenosti, vključno z upravljanjem in nadzorom nad sredstvi EU pospešitev reforme javne uprave, vključno s sprejetjem zakona o državnih uslužbencih; ISPA, SAPARD in Phare: dopolnitev Nacionalnega razvojnega načrta in Načrta za razvoj podeželja, sprejetje zakonskega, proračunskega in upravnega okvira (revizijski priročnik in računovodski dnevnik) za programiranje in vodenje programov ISPA in SAPARD, vključno z mehanizmom za presojo okoljskih vplivov in z EU združljivimi predpisi o javnih naročilih za projekte, ki se sofinacirajo s sredstvi Skupnosti, ter vzpostavitev delujoče plačilne enote za program SAPARD; dokončanje zakonodajnega okvira za notranji in zunanji finančni nadzor ter ustanovitev notranjih revizijskih oziroma nadzornih enot pri proračunskih uporabnikih; izvajanje učinkovitega katastrskega sistema, vključno z reformo na področju prostorskega načrtovanja, in računalniška posodobitev vpisa v zemljiško knjigo. 3.2 Srednjeročne prednostne naloge Politična merila nadaljevanje prizadevanj za pospešitev postopkov vračanja premoženja, nadaljevanje prizadevanj za rešitev izpostavljenih mejnih problemov s Hrvaško. Gospodarska merila dokončanje prestrukturiranja, uvedba poslovne naravnanosti in liberaliziranje javnih podjetij v državni lasti ob hkratnem zagotavljanju konkurence in sprostitve cen, nadaljevanje reform na trgu kapitala, vključno z večjo zaščito manjših lastnikov delnic; popolna sprostitev tokov kapitala, uvedba postopka letnega davčnega nadzora, ki ima za cilj uskladiti poročanje, spremljanje in nadzor nad javnimi financami s postopki EU. Notranji trg javna naročila: odprava 10 % cenovne preferenčne stopnje za domače ponudnike, prost pretok blaga: celovit prevzem področne zakonodaje in njena uskladitev z normativnimi standardi EU; zagotovitev ustreznih izvajalskih struktur za vsa področja; vzpostavitev sistema za nadzor trga, prost pretok kapitala: odprava preostalih omejitev v zvezi s kratkoročnimi transakcijami in nakupi nepremičnin s strani tujih oseb, prost pretok oseb: dokončna uskladitev vzajemnega priznanja diplom, prost pretok storitev: zagotovitev učinkovitega nadzora nad finančnimi storitvami, konkurenca: okrepitev organov in postopkov v zvezi z zakonodajo o varstvu svobodne konkurence in državno pomočjo; izboljšanje preglednosti in pretoka podatkov ter koordinacija in usposabljanje na vseh ravneh uprave, obdavčenje: odprava sedanjih neskladnosti med režimi DDV in trošarin ter pravnim redom EU, zlasti pri izvajanju prehodnega režima DDV ter povečanje trošarinske stopnje na tobak in alkoholne pijače, pregled veljavnih zakonov in zagotovitev skladnosti z načeli etičnega kodeksa za področje obdavčenja poslov, varstvo potrošnikov: nadaljevanje usklajevanja zakonodaje in okrepitev nadzora nad trgom in organov za izvrševanje predpisov, carine: dokončna uskladitev, vključno z določbami o prostih conah; okrepitev obmejnega nadzora; razvoj operativnih sposobnosti carinske uprave; nadaljnje uvajanje računalniške tehnologije. Kmetijstvo okrepitev mehanizmov za vodenje skupne kmetijske politike in upravnih struktur (spremljanje kmetijskih trgov in izvajanje strukturnih ukrepov in ukrepov za razvoj podeželja, vzpostavitev nadzornih organov in mehanizmov), dokončna uskladitev in uveljavitev zakonodaje na veterinarskem in fitosanitarnem področju, in še zlasti: dokončanje sistema identifikacije živali, izvajanje sistema za nadzor kakovosti (analiza kritične točke nevarnosti), ravnanje z živalskimi odpadki, posodabljanje ravnanja s preostanki v mesnih in mlečnih obratih ter programi za nadzor nad živalskimi boleznimi, ki so prenosljive na ljudi (zoonoze); dodelava sistema inšpekcije na prihodnjih zunanjih mejah, uvedba izboljšav v obrate za predelavo hrane in celotno prestrukturiranje agroživilskega sektorja. Ribištvo razvoj zmogljivosti za izvajane in izvrševanje skupne ribiške politike, vključno z vzpostavitvijo ustreznih institucionalnih virov in opreme v zvezi z izvajanjem inšpekcije in nadzora na državni in regionalni ravni. Energetika nadaljnje zagotavljanje visokih standardov jedrske varnosti (upoštevanje ocene potresne nevarnosti) za Jedrsko elektrarno Krško, nadaljevanje izboljšav za učinkovito izrabo energije in izvajanje zahtev v zvezi z zalogami nafte, priprave na notranji trg energije, zlasti v zvezi z direktivami o električni energiji in plinom (vključno s prilagajanjem cen energije ravni stroškov in vzpostavitev ustreznega regulatorja), okrepitev nadzorne strukture za jedrsko varnost in zaščito pred sevanjem. Promet uskladitev na področju zračnega prometa (zlasti področje varnosti in upravljanja zračnega prometa), cestnega prometa (dostop na trge, cestna varnost, prevoz nevarnih snovi in obdavčenje) in pomorskega prometa. Zaposlovanje in socialne zadeve zagotovitev prenosa zakonodaje EU na področju poklicnega zdravja in varnosti, delovnega prava, enakega obravnavanja žensk in moških ter na področju zdravstva; okrepitev ustreznih upravnih struktur (še zlasti okrepitev inšpektorata za delo in urada za poklicno zdravje in varnost) in struktur, ki so potrebne za koordinaciji socialne varnosti. Gospodarska in socialna kohezija oblikovanje državne politike gospodarske in socialne kohezije z namenom zmanjšati razkorak med BDP na prebivalca in povprečjem EU; priprave na izvajanje regionalnega razvojnega načrta in pobud Skupnosti; izboljšanje upravne strukture; ureditev proračunskega sistema in postopkov glede na standarde strukturnih skladov, vključno z ocenjevanjem in vrednotenjem. Okolje izvajanje zakonodaje v zvezi z ravnanjem z odpadki, nadzorom onesnaženosti zraka, nadzorom nad industrijskim onesnaževanjem, upravljanjem s tveganji, kemikalijami, gensko spremenjenimi organizmi in zaščito pred sevanji, okrepitev upravne usposobljenosti na vseh ravneh, vključitev trajnostnih razvojnih načel v definicije in izvajanje na vseh drugih sektorskih področjih. Pravosodje in notranje zadeve nadaljnje izboljšave v zakonskih izvršilnih organih (število kadrov, usposabljanje in oprema); nadaljevanje boja proti organiziranemu kriminalu, trgovanju z ljudmi, trgovanju z drogami in proti korupciji; zagotavljanje boljše koordinacije med izvršilnimi zakonskimi organi, nadaljevanje progresivnega usklajevanja zakonodaje o vizumih in ustreznih postopkov z zakonodajo EU. Okrepitev upravne in sodne usposobljenosti, vključno z upravljanjem s sredstvi EU izboljšanje delovanja pravosodnega sistema skupaj z zapolnjevanjem praznih delovnih mest, izobraževanje na področju prava Skupnosti in prevzem zakonodaje za ustvarjanje alternativnih instrumentov pri poravnavi civilnih sporov; prenos nekaterih nalog sodišč na notarsko službo, sprejem zakonodaje o javnih agencijah, okrepitev funkcij nadzora javnih financ s pomočjo ustreznih kadrov, usposabljanja in opreme, okrepitev statistične zmogljivosti. 4. Programiranje Za obdobje 1995-1999 je Phare dodelil sredstva v višini 126 milijonov evrov. V skladu z dogovorom Evropskega sveta iz Berlina 24.-25. marca 1999 bo finančna pomoč državam kandidatkam v obdobju 2000-2006 zajemala tudi pomoč predpristopnim ukrepom za kmetijstvo in razvoj podeželja iz predpristopnega instrumenta SAPARD1 (Uredba Sveta št. 1268/99; Ur. l. ESJ L 161, 26.6.1999) in strukturnega instrumenta ISPA2 (Uredba Sveta ES št.1267/99; Ur. l. ESOJ L 161, 26.6.1999), ki bosta dala prednost ukrepom, podobnim tistim iz okvira kohezijskega sklada za predpristopno obdobje. Iz teh sredstev bi Slovenija lahko financirala tudi del svojega sodelovanja v programih Skupnosti, vključno s Petim okvirnim programom za razvoj in tehnološke raziskave. Še več, Slovenija bo imela tudi dostop do sredstev iz večdržavnih programov, ki se neposredno navezujejo na pravni red EU. Skupno financiranje s strani držav kandidatk se sistematično zahteva pri vseh investicijskih projektih. Z namenom omogočiti sofinanciranje projektov, ki zadevajo prednostne naloge v predpristopnem obdobju, je Komisija - od leta 1998 naprej - v stikih z EIB in mednarodnimi finančnimi ustanovami, zlasti EBRD in Svetovno banko. 5. Pogojenost pomoči Pomoč Skupnosti pri financiranju iz predpristopnih instrumentov Phare, ISPA in SAPARD je pogojena s spoštovanjem obveznosti Slovenije iz Evropskega sporazuma, z nadaljnjimi koraki pri izpolnjevanju kobenhavnskih meril in še zlasti napredkom pri izpolnjevanju specifičnih prednostnih nalog iz tega Partnerstva za pristop za leto 2000. Nespoštovanje omenjenih splošnih pogojev bi lahko pripeljalo do sklepa Sveta o ukinitvi finančne pomoči na podlagi 4. člena Uredbe št. 622/98 z dne 16. marca 1998. 6. Spremljanje in nadzor Spremljanje in nadzor izvajanja Partnerstva za pristop poteka v okviru Evropskega sporazuma. Kakor je poudaril že Evropski svet v Luxembourgu, je zelo pomembno, da institucije iz Evropskega sporazuma še naprej predstavljajo okvir, v katerem je mogoče nadzorovati prevzemanje pravnega reda EU, v skladu z enakimi modalitetami, ne glede na to, ali so se pogajanja pričela ali ne. Ustrezna poglavja Partnerstva za pristop obravnava pristojni pododbor. Pridružitveni odbor je zadolžen za obravnavanje splošnih razvojnih usmeritev ter za napredek in probleme pri izpolnjevanju prednostnih nalog ter neposrednih ciljev, kakor tudi za bolj specifična vprašanja, ki jih izpostavijo pododbori. Odbor za upravljanje Phare zagotavlja, da so odločitve o financiranju iz vseh treh predpristopnih instrumentov Phare, ISPA in SAPARD združljive med seboj in tudi s Partnerstvom za pristop, kakor to določa Uredba o koordinaciji (Uredba Sveta, ES, 1266/99; Ur. l. ES L 161, 26.6.1999). Partnerstvo za pristop bo še naprej predmet potrebnih dopolnitev v skladu z 2. členom Uredbe ES št.622/98. Predlog za sklep sveta Predlog za SKLEP SVETA z dne.o načelih, prednostnih nalogah, prehodnih ciljih in pogojih, ki jih vsebuje Partnerstvo za pristop Republike Slovenije SVET EVROPSKE UNIJE JE ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 622/98 z dne 16. 3. 1998 o pomoči državam kandidatkam v okviru predpristopne strategije, še posebej o vzpostavitvi partnerstev za pristop (1), zlasti 2. člena, ob upoštevanju predloga Komisije, glede na to, da je Evropski svet v Luxembourgu izjavil, da je partnerstvo za pristop nov instrument in ključna značilnost okrepljene predpristopne strategije, glede na to, da Uredba (ES) št. 622/98 določa, da Svet s kvalificirano večino in ob upoštevanju predlogov Komisije sprejme sklepe o načelih, prednostnih nalogah, prehodnih ciljih in pogojih, vsebovanih v posameznih partnerstvih in predloženih vsaki od držav kandidatk, kot tudi o naknadnih pomembnih prilagoditvah, glede na to, da je pomoč Skupnosti pogojena z izpolnjevanjem bistvenih sestavin, zlasti s spoštovanjem prevzetih obveznosti iz evropskih sporazumov, in z napredkom pri izpolnjevanju kobenhavnskih meril ter glede na to, da lahko Svet v primeru odsotnosti katere koli bistvene sestavine s kvalificirano večino na predlog Komisije sprejme ustrezne ukrepe glede vsakršne predpristopne pomoči, glede na to, da je Evropski svet v Luxembourgu sklenil, da bodo izvajanje partnerstva za pristop in napredek pri prevzemanju pravnega reda EU preverjali organi, pristojni za evropske sporazume, glede na to, da je Komisija v svojem rednem poročilu iz leta 1999 predložila objektivno analizo o pripravah Republike Slovenije za članstvo in opredelila celo vrsto prednostnih področij, kjer bodo potrebna nadaljnja prizadevanja, in glede na to, da bi morala Republika Slovenija v luči priprav za članstvo posodobiti svoj Državni program za prevzem pravnega reda EU, ter glede na to, da bi moral biti v tem programu določen časovni razpored uresničevanja prednostnih nalog in prehodnih ciljev, opredeljenih v Partnerstvu za pristop, SPREJEL NASLEDNJI SKLEP: 1. člen Skladno z 2. členom Uredbe (ES) št. 622/98 so načela, prednostne naloge, prehodni cilji in pogoji, vsebovani Partnerstvu za pristop Republike Slovenije, določeni v prilogi, ki je sestavni del tega sklepa. 2. člen Izvajanje Partnerstva za pristop bodo preverjali pristojni organi, zadolženi za Evropski sporazum, in organi Sveta, katerim bo Komisija redno poročala. 3. člen Sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. V Bruslju, . Za Svet Predsednik (1) OJ L 85, 20.3.1998, 1. stran (OJ - Official Journal of the European Communities - Uradni list Evropskih skupnosti, v nadaljevanju Ur. l. ES) Obvestilo medijem / odgovornemu uredniku Ljubljana, 10. marca Služba Vlade RS za evropske zadeve in Urad Vlade RS za informiranje sta v okviru programa obveščanja slovenske javnosti o vključevanju Slovenije v EU izdala dve novi publikaciji, katerih namen je, da bi pred referendumsko odločitvijo državljanom Slovenije ponudili čimbolj celovito informacijo o procesu vključevanja, pogajanjih in o možnih posledicah vstopa. Zloženka, ki jo bodo v tednu pred referendumom dobila v nabiralnike vsa gospodinjstva, pa je tik pred izidom 'Slovenija in Evropska unija - o pogajanjih in njihovih posledicah' je pregled pogajanj z EU po posameznih področjih. Pri vsakem je prikazan prerez trenutnega stanja v Sloveniji in Evropski uniji, vpliv članstva v EU na življenje ljudi, na koncu poglavij pa so navedena tudi morebitna prehodna obdobja ali izjeme, ki jih je Slovenija uveljavila med pogajanji. Publikacija 'Slovenija v Evropski uniji?' je nabor 178 najpogostejših in najbolj aktualnih vprašanj in odgovorov, ki so jih prebivalci Slovenije po pošti, elektronski pošti ali brezplačni telefonski številki 080 2002 posredovali na evrofon. Knjižica je že tretja takšna po vrsti, odgovore pa so pripravljali strokovnjaki z ministrstev in vladnih služb. Zloženka 'Slovenija - članica Evropske unije?' na kratko predstavlja nastanek in razvoj Evropske unije, proces slovenskega vključevanja in ključne rezultate pogajanj. Distribuirana bo na vsa gospodinjstva po Sloveniji, na dvojezičnih območjih tudi v italijanskem in madžarskem jeziku. S temi publikacijami tako zaokrožujemo številne aktivnosti, ki že pet let potekajo na področju informiranja slovenske javnosti o vstopu v EU in ki se še bodo odvijale v dneh do 23. marca, pa tudi kasneje. To so med drugim srečanja v mestnih hišah širom po Sloveniji (v sodelovanju z Delegacijo Evropske komisije v Ljubljani), oddaje na lokalnih in regionalnih nekomercialnih radijskih postajah (Evrofon v živo, Vi sprašujete - mi odgovarjamo), razprave na regionalnih televizijskih postajah. Vsak petek in soboto pa večja trgovska središča obišče evrobus, ki tudi sicer nenehno kroži po Sloveniji. Vse publikacije lahko brezplačno dobite februarja bo evrobus z obiskom v ljubljanskem Cityparku pričel s petkovimi obiski tega velikega nakupovalnega centra in sobotnimi obiski mariborskega Europarka. Evrobus, potujoča knjižnica in informacijsko središče, ki kroži po vsej Sloveniji, je projekt v okviru Programa obveščanja slovenske javnosti o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, ki ga že četrto leto izvaja Urad vlade za informiranje. V prvih treh letih je obiskal skoraj vse slovenske občine, veliko manjših krajev ter bil na obisku v večini osnovnih in srednjih šolah. V lanskem letu pa smo se osredotočili na obiske dogodkov nevladnih organizacij, sejmov, velikih trgovskih centrov, skratka povsod tam, kjer se nahaja veliko ljudi. Na evrobusu lahko obiskovalci dobijo zelo raznolike informacije o Evropski uniji in naših pripravah na vstop. Pri iskanju konkretnih informacij in odgovarjanju na morebitna vprašanja sta jim na voljo informatorki, sicer pa lahko vsakdo, ki ga ta tematika zanima, sam pobrska med najrazličnejšimi publikacijami, strokovno literaturo, revijami, brošurah. Vsakomur so na voljo brezplačne publikacije, ki jih o Evropski uniji izdaja Urad vlade za informiranje, nevladne organizacije in drugi ponudniki informacij o EU pri nas. Evrobus bo na obisku v Cityparku v Ljubljani (pred vhodom 1, vhod s Šmartinske ceste) večino petkov v mesecu februarju ter marcu med 9:00 in 20:00. Večino sobot v februarju ter marcu pa bo med 9:00 in 19:00 na obisku v Europarku v Mariboru. Prisrčno vabljeni! Veseli bomo Vašega obiska. Natančen razpored obiska evrobusa v Cityparku in Europarku: Datum Ura Destinacija Citypark Citypark Europark Citypark Europark Citypark Europark Citypark Europark Citypark Europark novembra ob 15.00 uri, bo v veliki dvorani Državnega zbora (Šubičeva 4, Ljubljana) 6. zasedanje Foruma o prihodnosti Evrope, ki mu bo predsedoval Alojz Peterle. Člani Foruma bodo razpravljali o ekonomski, monetarni in socialni prihodnosti Evrope. Ali naj države članice Evropske unije v prihodnosti tesneje sodelujejo na področju ekonomske in monetarne politike? Kakšna je prihodnost gospodrske in denarne unije? Svoj pogled na problematiko bo v uvodnem nastopu predstavil mag. Vlado Lavrač z Inštituta za ekonomska raziskovanja. Na pobudo članov Foruma bo izvedeno tudi informativno glasovanje o bodočem statusu Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. Med 1. in 3. oktobrom 2002 se bo v Novi Gorici in Gorici odvijala mednarodna konferenca z naslovom Realnosti in izzivi širitve Evropske Unije. Dogodek, ki ga organizira Evropska hiša Nova Gorica, se bo odvijal pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, predsednika Evropskega parlamenta Pata Coxa in predsednika Republike Italije Carla Azeglia Ciampija. Soorganizatorji konference so Accademia Europeista del Friuli Venezia Giulia, FIME - Mednarodna federacija evropskih hiš, Urad vlade RS za informiranje in Mestna občina Nova Gorica. Izvedbo organizacije konference vodi CuBiST inštitut. Vabimo Vas, da se udeležite tiskovne konference, ki se bo odvijala v torek, 24. septembra 2002, ob 11.uri v Zeleni dvorani na sedežu Mestne občine Nova Gorica. Na konferenci bodo prisotni: predsednik Evropske hiše Nova Gorica, predsednik organizacijskega odbora, ki bo predstavil delovanje Evropske hiše, Pio Baissero, direktor Accademie Europeista del F.V.G. bo predstavil delovanje Accademie Europeista di F.V.G. in sodelovanje s sosednjo Evropsko hišo Nova Gorica med pripravami na konferenco, Dr. direktorica Urada Vlade RS za informiranje bo predstavila vlogo Urada Vlade za informiranje pri organizaciji konference in aktivnosti, ki potekajo vzporedno, Črtomir Špacapan, župan Mestne občine Nova Gorica bo spregovoril o vlogi Mestne občine Nova Gorica kot soorganizatorju konference, Simon Mokorel, predstavnik izvedbenega organizatorja konference (CuBiST inštitut) bo konferenco predstavil z organizacijske plati, Hans Ulrich Ritter, predsednik italijansko nemškega združenja novinarjev bo na voljo za vprašanja glede sodelovanja med italijansko nemškim združenjem novinarjev in organizatorji konference. Po tiskovni konferenci bo preko spletne strani možno spremljati novice, tedenska sporočila in forum, ki je nastal v sodelovanju z Italijansko - nemškim združenjem mladih novinarjev, ki bodo prisotni v Novi Gorici, kot tudi predvajanje konference v živo. Razprave, ki se bodo odvijale na srečanju, zadevajo nas vse. Z novimi mediji in tehnologijami skušamo doseči, da je dogodek dostopen tudi širši slovenski in mednarodni javnosti in ne samo zaprtemu krogu obiskovalcev. Upamo, da nam boste pri informiranju slovenske javnosti pomagali tudi Vi! Prosimo Vas, da svojo udeležbo potrdite na telefonsko številko oziroma po fax V pričakovanju Vaše prisotnosti Vas lepo pozdravljamo. Sekretariat konference Med 1. in 3. oktobrom 2002 se bo v Novi Gorici in Gorici odvijala mednarodna konferenca z naslovom Realnosti in izzivi širitve Evropske Unije. Dogodek, ki ga organizira Evropska hiša Nova Gorica, se bo odvijal pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, predsednika Evropskega parlamenta Pata Coxa in predsednika Republike Italije Carla Azeglia Ciampija. Soorganizatorji konference so Accademia Europeista del Friuli Venezia Giulia, FIME - Mednarodna federacija evropskih hiš, Urad vlade RS za informiranje in Mestna občina Nova Gorica. Izvedbo organizacije konference vodi CuBiST inštitut. Vabimo Vas, da se udeležite tiskovne konference, ki se bo odvijala v torek, 24. septembra 2002, ob 11.uri v Zeleni dvorani na sedežu Mestne občine Nova Gorica. Na konferenci bodo prisotni: predsednik Evropske hiše Nova Gorica, predsednik organizacijskega odbora, ki bo predstavil delovanje Evropske hiše, direktor Accademie Europeista del F.V.G. bo predstavil delovanje Accademie Europeista di F.V.G. in sodelovanje s sosednjo Evropsko hišo Nova Gorica med pripravami na konferenco, Dr. direktorica Urada Vlade RS za informiranje bo predstavila vlogo Urada Vlade za informiranje pri organizaciji konference in aktivnosti, ki potekajo vzporedno, župan Mestne občine Nova Gorica bo spregovoril o vlogi Mestne občine Nova Gorica kot soorganizatorju konference, Simon Mokorel, predstavnik izvedbenega organizatorja konference (CuBiST inštitut) bo konferenco predstavil z organizacijske plati, Hans Ulrich Ritter, predsednik italijansko nemškega združenja novinarjev bo na voljo za vprašanja glede sodelovanja med italijansko nemškim združenjem novinarjev in organizatorji konference. Po tiskovni konferenci bo preko spletne strani možno spremljati novice, tedenska sporočila in forum, ki je nastal v sodelovanju z Italijansko - nemškim združenjem mladih novinarjev, ki bodo prisotni v Novi Gorici, kot tudi predvajanje konference v živo. Razprave, ki se bodo odvijale na srečanju, zadevajo nas vse. Z novimi mediji in tehnologijami skušamo doseči, da je dogodek dostopen tudi širši slovenski in mednarodni javnosti in ne Obvestilo medijem V torek 21. maja bo v Ljubljani potekalo drugo zasedanje Foruma o prihodnosti Evrope. Tema tokratnega zasedanja slovenskega foruma bo boljša opredelitev in razdelitev pristojnosti v Evropski uniji. Gre za delitev med izključno pristojnostjo organov Unije, pristojnostjo držav članic ter deljeno pristojnost med Unijo in članicami. Uvodno predstavitev stanja in dilem na področju delitve pristojnosti bo imel dr. Janez Potočnik, minister za evropske zadeve. Tokratnemu zasedanju bo predsedoval dr. Slavko Gaber, slovenski parlamentarni predstavnik v Konvenciji o prihodnosti Evrope. Zasedanje Foruma Urad vlade za informiranje je ob 9. maju Dnevu Evrope izdal brezplačno brošuro o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo v madžarskem in italijanskem jeziku in objavil rezultate razpisa za sofinanciranje nevladnih organizacij. Ob tej priložnosti je na pot po Sloveniji znova krenil evrobus. Brošura Državljanke in državljani Slovenije v Evropski uniji je prevod publikacije, ki je v slovenščini izšla lansko leto. V njej so na enostaven način predstavljene konkretne posledice, povezane z vključevanjem v EU, za različne skupine posameznikov: od študentov, delavcev, nezaposlenih in kmetov do invalidov, upokojencev in vseh državljanov. Z izdajo brošure v madžarskem in italijanskem jeziku želi Urad prispevati k boljši obveščenosti pripadnikov obeh narodnih skupnosti. Italijanska različica je izšla v nakladi 2500, madžarska pa 6500 izvodov. Brošura bo razdeljena s pomočjo obeh narodnostnih samoupravnih skupnosti. Ob tej priložnosti je izšel tudi ažuriran ponatis brošure v slovenskem jeziku. Znani rezultati razpisa za sofinanciranje nevladnih organizacij Urad vlade za informiranje je objavil tudi rezultate šestega razpisa za sofinanciranje informativno komunikacijskih in izobraževalnih dejavnosti nevladnih neprofitnih organizacij v zvezi s slovenskim vključevanjem v EU. Kot pravi direktorica dr. Alja Brglez Urad raznolike aktivnosti NVO-jev sofinancira z namenom spodbujanja javne razprave in zagotavljanja prisotnosti različnih informacij in stališč v zvezi z vključevanjem Slovenije v EU. Na razpis je prispelo 144 prijav, finančno podporo vlade v skupni višini 22 milijonov tolarjev pa bo prejelo 80 projektov. Proračunskih sredstev bodo deležne zlasti aktivnosti, ki bodo prispevale k širjenju obsega in dvigovanju nivoja javne razprave o pozitivnih in negativnih vidikih članstva na področju regionalnega razvoja, kmetijstva in agroživilstva, za posamezne industrijske panoge, za ohranjanje kulturne identitete in nacionalne suverenosti ter razprave o prihodnosti EU. Prednost so imele tudi aktivnosti namenjene mladim, kmetom in podeželskemu prebivalstvu ter invalidom in pripadnikom narodnih skupnosti. Seznam projektov je dostopen na spletni strani http://evropa.gov.si. Evrobus znova na poti Ob 9. maju je na pot (tokrat že tretje leto) krenil evrobus, ki bo obiskoval različne dogodke po vsej Sloveniji skozi celo leto. Z evrobusom želi Urad čim širšemu krogu ljudi omogočiti dostop do raznolikih informacij o Evropski uniji, vključevanju Slovenije v EU in pripravah na vstop ter o posledicah članstva. Obiskovalcem sta pri iskanju konkretnih informacij in odgovarjanju na morebitna vprašanja na voljo informatorki. Vsem so na voljo tudi brezplačne publikacije, ki jih o Evropski uniji izdaja Urad vlade za informiranje, nevladne organizacije in drugi ponudniki informacij o EU pri nas. Danes, prvi dan svoje letošnje vožnje je evrobus obiskal Izobraževalni center Rakičan, kjer je deset osnovnih šol iz Pomurja ob Dnevu Evrope na kreativen način predstavilo značaj ter kulinarične specialitete držav Evropske unije. Do konca letošnjega leta bo evrobus obiskal še različne sejme, dogodke nevladnih organizacij, okrogle mize, seminarje, osnovne šole ... Vse naštete aktivnosti so del programa obveščanja "Slovenija. Doma v Evropi.", ki ga Urad za informiranje izvaja že peto leto. Z njim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o procesu vključevanja v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank. Prijazen pozdrav, Evrobus Arhiv 2003 2001 2000 Evrobus POT EVROBUSA V TEDNU EVROPE V Tednu Evrope bo evrobus obiskal večja slovenska mesta. Obiski si bodo sledili v naslednjem razporedu: Dan Ura Lokacija torek, 6. maj 9:00 - 18:00 Ptuj, Mestni trg sreda, 7. maj 9:00 - 18:00 Izola, v parku nasproti slaščičarne Galeb četrtek, 8. maj 9:00 - 18:00 Ajdovščina, na trgu petek, 9. maj 9:00 - 18:00 Maribor, na Trgu svobode Tudi v letošnjem letu - tokrat že četrto leto - je na poti evrobus. Evrobus je potujoča knjižnica in informacijsko središče, ki kroži celo leto po vsej Sloveniji in obiskuje različne dogodke, sejme, trgovinske centre. Od lanskega leta je njegov koncept nekoliko spremenjen - namesto avtobusa je kombi, prenovljen koncept pa nam omogoča večjo fleksibilnost pri izbiri dogodkov. Zanj smo se odločili, ker želimo čim širšemu krogu ljudi omogočiti dostop do čim več informacij o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, EU in o posledicah članstva. Evrobus lahko popestri tudi Vaš dogodek! Pokličite na 01 478 26 82 in se dogovorite za obisk. Na evrobusu lahko obiskovalci dobijo zelo raznolike informacije o Evropski uniji in naših pripravah na vstop. Pri iskanju konkretnih informacij in odgovarjanju na morebitna vprašanja sta jim na voljo informatorki Vsakomur so na voljo brezplačne publikacije, ki jih o Evropski uniji izdaja Urad vlade za informiranje, nevladne organizacije in drugi ponudniki informacij o EU pri nas. Fotoreportaža: Evrobus v Bevkah 16. oktobra 2001 Evrobus je bil čudovita izkušnja... Tako zame, kot moja sinova Tonija in Janeza je bil obisk avtobusa zanimiv dogodek. Srednji sin je star 8 let in mu je bila najbolj všeč oprema v avtobusu ter predstavitev Evrope skozi strip. Petletni Janez se je bolj zabaval z dekleti in jim pravil celo vice. Še najbolj pa je bil vesel starejši sin - enajstletni Luka, ki zaradi šolskih obveznosti avtobusa ni mogel obiskati. Je pa zaostanek marljivo nadoknadil tako, da se je čez noč že naučil vse zastave članic in kandidatk za vstop v EU. Ni kaj mladi so odprtih glav pa še veselje nad njemu primerno literaturo je naredilo svoje. Sedaj pa vsi skupaj spoznavamo še denar in ostale specifike evropskih držav. Hvala torej organizatorjem in vsem "vpletenim" v ta primer. Drago Stanovnik, župan Občine Brezovica POT EVROBUSA V TEDNU EVROPE V Tednu Evrope bo evrobus obiskal večja slovenska mesta. Obiski si bodo sledili v naslednjem razporedu: Dan Ura Lokacija torek, 6. maj 9:00 - 18:00 Ptuj, Mestni trg sreda, 7. maj 9:00 - 18:00 Izola, v parku nasproti slaščičarne Galeb četrtek, 8. maj 9:00 - 18:00 Ajdovščina, na trgu petek, 9. maj 9:00 - 18:00 Maribor, na Trgu svobode POT EVROBUSA V FEBRUARJU IN MARCU Evrobus bo na obisku v Cityparku v Ljubljani (pred vhodom 1, vhod s Šmartinske ceste) večino petkov v mesecu februarju ter marcu med 9:00 in 20:00. Večino sobot v februarju ter marcu pa bo med 9:00 in 19:00 na obisku v Europarku v Mariboru. Prisrčno vabljeni! Veseli bomo Vašega obiska. Natančen razpored obiska evrobusa v Cityparku in Europarku: Natančen razpored obiska evrobusa v Cityparku in Europarku med 7. februarjem in 15. marcem: Datum Ura Destinacija 7.2. (pet.) 9:00 - 20:00 Citypark 14.2. (pet.) 9:00 - 20:00 Citypark 15.2. (sob.) 9:00 - 19:00 Europark 21.2. (pet.) 9:00 - 20:00 Citypark 22.2. (sob.) 9:00 - 19:00 Europark 28.2. (pet.) 9:00 - 20:00 Citypark 1.3. (sob.) 9:00 - 19:00 Europark 7.3. (pet.) 9:00 - 20:00 Citypark 8.3. (sob.) 9:00 - 19:00 Europark 14.3. (pet.) 9:00 - 20:00 Citypark 15.3. (sob.) 9:00 - 19:00 Europark Obiski evrobusa v Tuševih centrih po Sloveniji med 3. in 6. februarjem 2003: Dan Ura Supermarket 3.2. (pon) od 10:00 - 19:00 Supermarket Tuš Ptuj (Osojnikova cesta 27) 4.2. (tor) od 10:00 - 19:00 Supermarket Tuš Kočevje (Reška cesta 13) 5.2. (sr) od 8: 30 - 13:00 Supermarket Tuš Kranj (Ul. Mirka Vadnova 19) 6.2. (čet) od 9:30 - 13:30 Supermarket Tuš (Tuš center Maribor, Radvanje) 6.2. (čet) od 14:00 - 18:00 Supermarket Tuš (Pobrežje- Maribor) Kraji, ki smo jih obiskali z Evrobusom: Legenda: kraji, obiskani v spomladanski vožnji evrobusa jesenska vožnja evrobusa Evrobus je v letu 2000 dvakrat obvozil Slovenijo. V spomladanskem (8. maj - 17. junij) in jesenskem terminu (11. september - 11. oktober) smo obiskali 70 krajev v vseh slovenskih pokrajinah. Redni obiskovalci evrobusa so bili večinoma šolski razredi - tako osnovnošolski kot tudi srednješolski. Informatorki na evrobusu sta jim na kratko predstavili Evropsko unijo, proces širitve in naše vključevanje in jih - predvsem mlajše obiskovalce - k iskanju informacij spodbudile tudi različnimi igrami. Poznavanje evropskih vsebin je med šolsko mladino namreč še vedno prepuščeno predvsem angažiranosti njihovih učiteljev in pa predvsem učencev oz. dijakov samih. Število obiskovalcev evrobusa se je spreminjalo iz kraja v kraj, predvsem med jesensko vožnjo pa je obisk močno krojilo tudi vreme. Vendar smo z obiskom zelo zadovoljni, saj so imele naše informatorke v spomladanski in jesenski vožnji stik z več kot 3500 ljudmi, kar pomeni, da je evrobus dnevno obiskalo med 60 in 70 ljudi. In kaj je ljudi najbolj zanimalo? Večinoma še vedno iščejo predvsem osnovne podatke o Evropski uniji, o tem, kako potekajo slovenska pogajanja, zaposlovanje, stanje gospodarstva... So pa tudi takšni, ki tematiko že precej poznajo in iščejo bolj specializirane informacije. Med temi prevladujejo dijaki, študentje, učitelji in podjetniki. Program ustanovnega zasedanja Foruma o prihodnosti Evrope Ljubljana, 11. aprila ob 14.00 uri, v veliki dvorani Državnega zbora RS 14.00 Uvodni nagovori slovenskih članov Konvencije Konstituiranje Foruma o prihodnosti Evrope in sprejem poslovnika Foruma o prihodnosti Evrope Izmenjava mnenj o prihodnjem delovanju Foruma (urnik, teme, strukturirane razprave) 14.45 Odmor 2. mednarodna konferenca Ljubljana, 14. november 2001 SPOROČILO ZA JAVNOST Jutri, v četrtek, 15. novembra 2001 se bo v Državnem zboru Republike Slovenije začela 2. mednarodna konferenca pod naslovom "Projekti 21. stoletja - parlamenti v procesu širitve Evropske unije". Konference se bo udeležilo več kot 100 predstavnikov (več kot polovica jih bo iz tujine) iz 19 evropskih držav, med njimi pa bodo predstavniki parlamentov vseh držav, ki so nastale na tleh nekdanje Jugoslavije. Udeleženci konference iz Belgije, Bosne in Hercegovine, Češke, Estonije, Hrvaške, Irske, Italije, Latvije, Litve, Madžarske, Makedonije, Poljske, Romunije, Španije, Švedske, Turčije, Velike Britanije, Zvezne republike Jugoslavije (iz Jugoslavije se bodo srečanja udeležili predstavniki ZRJ, Republike Srbije in Republike Črne Gore) ter Slovenije bodo spregovorili o bodoči ureditvi in finančnih vidikih širitve Evropske unije, kot tudi o razvoju dogodkov v državah jugovzhodne Evrope. Prvi dan konference se bo začel s plenarnim zasedanjem, na katerem bo najprej spregovoril Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. Glavni uvodničarji bodo Igor Bavčar, minister za evropske zadeve, Frank Belfrage, generalni direktor za EU švedskega ministrstva za zunanje zadeve, Janez Potočnik, vodja ožje pogajalske skupine in Eric van der Linden, veleposlanik, vodja delegacije Evropske komisije v Republiki Sloveniji. V okviru plenarnega zasedanja bosta kot uvodničarja nastopila tudi Jelko Kacin, predsednik Odbora za zunanje zadeve in Lojze Peterle, predsednik Komisije za evropske zadeve. Poleg plenarnega zasedanja bodo na konferenci potekale tri okrogle mize, in sicer v četrtek, 15. novembra 2001: Izzivi in perspektive parlamentov JV Evrope (moderatorja Jelko Kacin, predsednik Odbora za zunanjo politiko in Joseph Borrell, predsednik Odbora za evropske zadeve španskega parlamenta), Finančni vidiki širitve EU (moderator dr. Slavko Gaber, predsednik Slovenskega dela Parlamentarnega pridružitvenega odbora, govorniki pa bodo še Johan Ureel, DG za proračun, Evropska komisija, dr. Mojmir Mrak, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani in vodja delovne skupine ožje pogajalske skupine za pripravo podlag v zvezi s proračunskimi in javnofinančnimi vidiki vključevanja Slovenije v EU in mag. Igor Strmšnik, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo) ter v petek, 16. novembra 2001: Prihodnost Evropske unije - vloga nacionalnih parlamentov (moderatorja Lojze Peterle, predsednik Komisije za evropske zadeve in Gustaf von Essen, poslanec švedskega parlamenta). Konferenco bodo udeleženci sklenili s plenarnim zasedanjem, s predstavitvijo poročil delovnih skupin. Konferenca predstavlja nadaljevanje prve tovrstne konference, ki je potekala pod naslovom "Slovenija in druge države kandidatke na poti v Evropsko unijo - vloga parlamentov v procesu širitve Evropske unije", ki jo je leta 1999 organiziral Državni zbor Republike Slovenije pod pokroviteljstvom švedske vlade in v sodelovanju s švedskim parlamentom. Državni zbor Evrobus že četrtič na poti po Gorenjski Ljubljana, 7. september 2001 Sporočilo za javnost V ponedeljek, 10. septembra bo v Tržiču svojo jesensko pot po Sloveniji znova začel evrobus. V prvem tednu, med 10. septembrom in 15. septembrom bo obiskal 11 krajev na območju Gorenjske. Evrobus je projekt, ki ga že drugo leto v okviru Programa obveščanja slovenske javnosti o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo vodi Urad vlade za informiranje. To je potujoča knjižnica in informacijsko središče, v katerem lahko obiskovalci dobijo zelo raznolike informacije o Evropski uniji in naših pripravah na vstop. Pri iskanju konkretnih informacij in odgovarjanju na morebitna vprašanja sta jim na voljo informatorki, sicer pa lahko vsakdo, ki ga ta tematika zanima, sam pobrska med najrazličnejšimi publikacijami, strokovno literaturo, revijami, brošurami, pa tudi po spletnih straneh. Vsakomur so na voljo brezplačne publikacije, ki jih o Evropski uniji izdajajo Urad za informiranje, nevladne organizacije in drugi ponudniki informacij o EU pri nas. "Dosedanje kroženje evrobusa po Sloveniji je med prebivalci obiskanih krajev naletelo na dober odziv. Obiskovalce, teh je bilo dnevno okrog 180, so najbolj zanimale spremembe v kmetijstvu, gospodarstvu, socialni politiki in zaposlovanju," je povedal Matjaž Kek z Urada za informiranje. Pogosto se je izkazalo, da marsikdo še nima prave predstave o tem, kaj vključitev sploh pomeni, zato bo evrobus še vozil po Sloveniji in nudil možnosti za iskanje informacij ter pridobivanje brezplačnih gradiv o vključevanju Slovenije v EU." DAN KRAJ DOPOLDNE (9:00-13:30) POPOLDNE (14:00-18:00) PONEDELJEK, 10.9. TRŽIČ - obračališče za avtobuse na Cankarjevi cesti KOKRICA - Dom krajevna skupnost TOREK, 11.9. RADOVLJICA - v športnem parku LESCE - pri železniški postaji Lesce SREDA, 12.9. KROPA - na parkirnem prostoru pri Kovaškem muzeju BEGUNJE - na parkirišču pred pošto in krajevno skupnostjo ČETRTEK, 13.9. BOHINJSKA BISTRICA - pred Ažmanovim domom (8:00 - 16:00) STARA FUŽINA - pred Kulturnim domom (16:30- 18:00) PETEK, 14.9. ŽIROVNICA - Breznica parkirni prostor MOJSTRANA - pred trgovino Živila SOBOTA, 15.9. BLED - Cesta svobode, parkirišče med Festivalno dvorano in hotelom Park (9:00 - 14:00) Informatorja na evrobusu: Executive Summary 1. Introduction 2. The Internal Market and the Pre-Accession Phase 3. Community Legislation concerning the Internal Market 4. Position in the Countries of Central and Eastern Europe 5. Specialised Technical Assistance 6. Conclusions Annex000