Pored centralne baze podataka, Poslovni Forum tvrtkama i obrtnicima pruža i druge usluge:

 ● trgovačko posredovanje na domačem i inozemnom tržištu
 ● konzalting u području investicija, te izrada predinvesticijskih i investicijskih studija i njihova ocjena
 ● izrada Internet prezentacija
 ● pružanje savjeta o vrsti i konfiguraciji računalne opreme i pripadajuće programske podrške i analiziranje potreba i problema korisnika i davanje odgovarajućega rješenja
 ● razvoj, izradu, pribavljanje i dokumentiranje programske podrške po narudžbi korisnika
 ● pisanje programa prema uputama i potrebama korisnika
 ● obradu podataka uz uporabu programa korisnika ili vlastitog programa usluge unosa podataka
 ● razvoj baze podataka: povezivanje podataka iz različitih izvora
 ● pohranjivanje podataka: pripremu slogova za prihvat informacija u zadanom obliku
 ● dostupnost baze podataka: pružanje podataka u traženom formatu izravnim pretraživanjem ili pristupom (računalnim upravljanjem) svakome ili određenim korisnicima, razvrstanih po zahtjevu
 ● održavanje i popravak uredskih i knjigovodstvenih strojeva te računalnih sustava
 ● ispitivanje mogućnosti tržišta, prihvatljivost i upoznavanje proizvoda i kupovnih navika potrošača radi promicanja prodaje i razvoja novih proizvoda, uključujući statističku analizu rezultata
 ● ispitivanje javnoga mnijenja o političkim, ekonomskim i društvenim pitanjima i statistička analiza
 ● davanje savjeta, usmjeravanje i operativnu pomoć poduzećima i javnim službama
 ● savjete i pomoć poduzećima i javnim službama u vezi s planiranjem, organizacijom, efikasnošću i kontrolom, upravljačke informacije itd.
 ● arbitraža i usuglašavanje između uprave i radnika
 ● kreiranje i provođenje promidžbenih djelatnosti
 ● kreiranje i postavljanje reklama na otvorenom prostoru npr. oglasnih ploča, panoa, priopćenja, izloga, izložbenih dvorana, oslikavanje automobila, autobusa, itd.
 ● oglašavanje preko medija tj. prodaja vremena i prostora za razno medijsko oglašavanje
 ● raspačavanje ili odašiljanje oglasnoga materijala ili uzoraka
 ● zakup i davanje prostora za oglašavanje
 ● izradu fotografija za komercijalne svrhe i za građanstvo
 ● adresiranje, ulaganje, pečaćenje i slanje poštom omotnica i promidžbenog materijala,
 ● sastavljanje adresara za slanje poštom itd.
 ● naplata računa, ocjena kreditne sposobnosti pojedinaca i tvrtki ili njihovoga poslovanja
 ● poslovno posredništvo tj. dogovaranje kupnje ili prodaje manjih ili srednjih poduzeća, kancelarija, ordinacija i sl.
 ● modno dizajniranje tkanina, odjeće, obuće, nakita, namještaja i drugih proizvoda
 ● organiziranje sajmova, izložaba i kongresa
 ● agencijsko posredovanje u korist pojedinaca za dobivanje angažmana (zaposlenja) u filmskoj, kazališnoj predstavi ili drugoj zabavnoj ili sportskoj atrakciji, te plasiranje igara, knjiga, umjetničkih djela, fotografija itd

Opširnije informacije...

00000Preprečevanje nezakonitih dejavnosti 98. člen 1. Pogodbenice v okviru svojih pooblastil in pristojnosti vzpostavijo okvir za sodelovanje z namenom preprečiti nezakonite dejavnosti, kot so: tajno priseljevanje in nezakonita prisotnost državljanov pogodbenic na njunih ozemljih ob ustreznem upoštevanju načel in običajnih postopkov za ponovni prevzem oseb, nezakonite gospodarske dejavnosti, zlasti korupcija, nezakoniti posli z različnim blagom, vključno z industrijskimi odpadki in ponaredki, nezakonito trgovanje z mamili in psihotropnimi snovmi, nezakonito trgovanje z motornimi vozili, organizirani kriminal, tatvina ali nezakonito trgovanje z radioaktivnimi in jedrskimi snovmi. 2. Sodelovanje na področjih, ki so navedena v prvem odstavku je predmet medsebojnih posvetovanj in tesnega usklajevanja. Sodelovanje naj bi vključevalo tehnično in upravno pomoč za: pripravo notranje zakonodaje za preprečevanje nezakonitih dejavnosti, ustanavljanje informacijskih središč, izboljšanje učinkovitosti ustanov, odgovornih za preprečevanje nazakonitih dejavnosti, usposabljanje osebja in razvoj preiskovalnih objektov in naprav, oblikovanje obojestransko sprejemljivih ukrepov za preprečevanje nezakonitih dejavnosti. oddelek: Kulturno sodelovanje 99. člen 1. Pogodbenice se obvezujejo, da bodo spodbujale kulturno sodelovanje. Če je to primerno, se lahko programi kulturnega sodelovanja Skupnosti ali taki programi ene ali več držav članic razširijo še na Slovenijo in razvijejo tudi druge dejavnosti, zanimive za obe strani. Tako sodelovanje lahko vključuje zlasti: knjižne prevode, netržno izmenjavo umetniških del in umetnikov, ohranjanje in obnovo spomenikov in drugih znamenitosti (arhitekturne in kulturne dediščine), usposabljanje oseb, ki delajo na področju kulture, organizacija evropsko usmerjenih kulturnih prireditev, širjenje informacij o pomembnih kulturnih delih. 2. Pogodbenice lahko sodelujejo z namenom spodbujati avdiovizualno industrijo v Evropi. Še zlasti slovenski avdiovizualni sektor bi se lahko potegoval za sodelovanje pri dejavnostih Skupnosti v okviru programa MEDIA v skladu s postopki, ki jih določijo organi, odgovorni za različne dejavnosti in določbami sklepa Sveta EGS št. 90/685, s katerim je bil ta program uveden. Pogodbenice usklajujejo in po potrebi prilagajajo svojo politiko čezmejne radiodifuzije pri čemer namenjajo posebno pozornost pridobivanju pravic intelektualne lastnine za satelitske in kabelske prenose kot tudi avdiovizualnim tehničnim standardom in pospeševanju evropske avdiovizualne tehnologije. Sodelovanje na tem področju bi lahko med drugim vključevalo tudi izmenjavo programov, štipendij in opreme za namene usposabljanja novinarjev in drugih, ki se poklicno ukvarjajo z javnimi občili. oddelek: Finančno sodelovanje 100. člen Da bi dosegli cilje tega Sporazuma in v skladu s 101., 102. in 104. členom brez vpliva na 103. člen, Slovenija prejme začasno finančno pomoč Skupnosti v obliki dotacij in posojil, vključno s posojili Evropske investicijske banke v skladu z določili 18. člena Statuta te banke. 101. člen To finančno pomoč urejajo: ukrepi za izvajanje PHARE, predvideni v Uredbi Sveta EGS št. 3906/89 s spremembami in dopolnili, na večletni podlagi, ali v okviru novega večletnega finančnega okvira, ki ga oblikuje Skupnost po posvetovanju s Slovenijo in ob upoštevanju 104. in 105. člena; posojila, ki jih daje Evropska investicijska banka, do izteka roka njihove razpoložljivosti. Skupnost, po posvetovanju s Slovenijo, določi najvišji znesek in obdobje v katerem je posojilo Evropske investicijske banke na voljo za Slovenijo za naslednja leta. 102. člen Cilji in področja finančne pomoči Skupnosti se določijo v indikativnem programu, o katerem se morata pogodbenici dogovoriti. Pogodbenici o tem obvestita Pridružitveni svet. 103. člen 1. Če je to posebej potrebno, Skupnost ob upoštevanju razpoložljivosti vseh finančnih virov na prošnjo Slovenije in usklajeno z mednarodnimi finančnimi ustanovami v okviru skupine G-24 prouči možnost dodeljevanja začasne finančne pomoči: da po potrebi podpre ukrepe, katerih namen je zagotoviti možnost poslovanja na zunanjih računih Slovenije in ohranjati konvertibilnost njene valute, da podpre srednjeročno strukturno prilagajanje slovenskega gospodarstva, vključno s plačilno bilančno pomočjo. 2. Pogoj za to finančno pomoč je, da Slovenija predloži programe stabilizacije svojega gospodarstva, ki jih je odobril Mednarodni denarni sklad, da Skupnost te programe sprejme, da bo Slovenija nadaljevala z izvajanjem teh programov in končno, da bo hitro prešla na financiranje iz zasebnih virov. 3. Pridružitveni svet bo obveščen o pogojih, pod katerimi se ta pomoč zagotavlja, in o spoštovanju obveznosti, ki jih je v zvezi s to pomočjo prevzela Slovenija. 104. čeln Finančna pomoč Skupnosti se ocenjuje glede na potrebe, ki se pojavljajo in glede na raven razvoja Slovenije, pri tem pa se upoštevajo opredeljene prioritete ter sposobnost slovenskega gospodarstva, da to pomoč porabi, zmožnosti za odplačilo posojil ter uvajanje sistema tržnega gospodarstva ter prestrukturiranja v Sloveniji. 105. člen Da bi omogočile optimalno porabo razpoložljivih sredstev, pogodbenice zagotovijo, da so prispevki Skupnosti dobro usklajeni s prispevki iz drugih virov, npr. od držav članic, drugih držav, vključno s skupino G-24 in mednarodnimi finančnimi ustanovami, kot so Mednarodni denarni sklad, Mednarodna banka za obnovo in razvoj in Evropska banka za obnovo in razvoj. 106. člen Slovenija sodeluje v okvirnih programih, posebnih programih, projektih ali drugih akcijah Skupnosti na področjih, določenih v Prilogi XI. Brez vpliva na obstoječe sodelovanje Slovenije v dejavnostih, navedenih v Prilogi XI, Pridružitveni svet določi pravila in pogoje za sodelovanje Slovenije pri teh dejavnostih. Finančni prispevek Slovenije k dejavnostim, navedenim v Prilogi XI, temelji na načelu, da Slovenija poravna stroške za svoje sodelovanje. Če je treba se lahko Skupnost odloči, da poravna del slovenskega prispevka, in to za vsak primer posebej in v skladu s pravili, ki veljajo za splošni proračun Evropskih skupnosti. oddelek: Določbe v zvezi s osimskimi sporazumi in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Italijo 107. člen Da bi spodbudili regionalno sodelovanje, Skupnost in Slovenija pri uresničevanju sodelovanja posvečata posebno pozornost dejavnostim, ki spadajo v okvir sporazumov, ki sta jih 10. novembra 1975 v Osimu podpisali Republika Italija in Socialistična federativna republika Jugoslavija ter pobudam za čezmejno sodelovanje, ki so del splošnega gospodarskega sodelovanja med Italijo in Slovenijo. Pogodbenici pri izbiri projektov, ki naj bi bili deležni finančne pomoči v okviru sodelovanja, še zlasti upoštevata skupni interes za dosego ciljev, omenjenih v prvem odstavku. 108. člen Brez vpliva na 31. člen Skupnost v okviru svojih določb, ki urejajo proste cone, in Slovenija zagotavljata prost dostop do njenih trgov za izdelke, ki so pridobili status izdelkov s poreklom v smislu Protokola o izdelkih s poreklom v obmejnih prostih conah, ki bi jih lahko ustanovili z dogovorom med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo v smislu Sporazuma o spodbujanju gospodarskega sodelovanja, podpisanega v Osimu leta 1975. 109. člen Z namenom izvajanja 107. in 108. člena, Skupnost in Slovenija sodelujeta v skladu s cilji sodelovanja, omenjenimi v 107. členu. Ob upoštevanju pogojev in načinov, ki veljajo v vsaki državi članici, slovenski državljani, ki so zakonito zaposleni na ozemlju države članice, zaradi svojega državljanstva ne smejo biti diskriminirani v primerjavi z državljani omenjene države članice glede pogojev za delo, plačila za opravljeno delo ali odpuščanja; zakonec in otroci osebe, zakonito zaposlene na ozemlju države članice, ki tam zakonito prebivajo, z izjemo sezonskih delavcev in delavcev, ki so prišli na delo v državo na podlagi dvostranskih sporazumov v skladu z 42. členom, če v takih sporazumih ni drugače določeno, imajo dostop do trga delovne sile te države članice v času, dokler ima zakonito zaposlena oseba dovoljenje za delo in bivanje v tej državi. 2. Slovenija, ob upoštevanju pogojev in načinov, ki veljajo v tej državi, zagotovi enako obravnavanje, kot je predvideno v prvem odstavku, tudi za delavce, ki so državljani ene od držav članic in so zakonito zaposleni na njenem ozemlju, kakor tudi za njihove zakonce in otroke, ki zakonito bivajo na tem ozemlju. 39. člen 1. Da bi uskladili sisteme socialne varnosti za delavce s slovenskim državljanstvom, ki so zakonito zaposleni na ozemlju države članice, in za člane njihovih družin, ki v tej državi zakonito prebivajo, ter ob upoštevanju pogojev in načinov, ki veljajo v vsaki posamezni državi članici: se vsa obdobja zavarovanja, zaposlitve ali bivanja teh delavcev v različnih državah članicah seštevajo za pokojnine in rente za starost, invalidnost in smrt, kakor tudi za zdravstveno oskrbo za te delavce in njihove družinske člane; vse pokojnine ali rente za starost, smrt, nesreče pri delu ali poklicne bolezni ter invalidnost kot njihovo posledico, z izjemo prejemkov, ki niso zagotovljeni s prispevki za socialno varnost, so prosto prenosljive po stopnjah, ki veljajo na podlagi zakonodaje države ali držav članic, v breme katerih gredo; ti delavci dobivajo tudi družinske dodatke za svoje družinske člane, kot so določeni zgoraj. 2. Slovenija zagotovi delavcem, ki so državljani države članice in so zakonito zaposleni na njenem ozemlju, ter njihovim družinskim članom, ki zakonito bivajo na njenem ozemlju podobno obravnavo, kot je opredeljena v drugi in tretji alinei prvega odstavka. 40. člen 1. Pridružitveni svet s sklepom sprejme ustrezne določbe za uveljavitev ciljev, določenih v 39. členu. 2. Pridružitveni svet s sklepom sprejme podrobna pravila za upravno sodelovanje, ki dajejo zagotovila za upravljanje in nadzor pri uporabi določb iz prvega odstavka. 41. člen Določbe, ki jih Pridružitveni svet sprejme v skladu s 40. členom, v ničemer ne vplivajo na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov med Slovenijo in državami članicami, kadar ti sporazumi predvidevajo ugodnejšo obravnavo državljanov Slovenije ali držav članic. 42. člen 1. Ob upoštevanju položaja na trgu delovne sile v državah članicah in v skladu z njihovo zakonodajo in veljavnimi predpisi s področja prostega pretoka delovne sile: je treba obstoječe možnosti za zaposlovanje delavcev iz Slovenije, ki jih dajejo države članice na podlagi dvostranskih sporazumov, ohraniti in če je možno, še izboljšati, druge države članice proučijo možnost za sklepanje podobnih sporazumov. 2. Pridružitveni svet v skladu s pravili in postopki, ki veljajo v državah članicah, ter ob upoštevanju položaja na trgu delovne sile v državah članicah in v Skupnosti prouči tudi odobritev drugih ugodnosti, vključno z možnostmi za dostop do poklicnega usposabljanja. 43. člen Med drugo fazo prehodnega obdobja iz 3. člena, ali prej, če je tako odločeno, Pridružitveni svet prouči nadaljnje načine za izboljšanje pretoka delavcev, pri čemer med drugim upošteva socialni in gospodarski položaj v Sloveniji in razmere za zaposlovanje v Skupnosti. Pridružitveni svet sprejme ustrezna priporočila. 44. člen Za lažje prerazporejanje delovne sile kot posledice gospodarskega prestrukturiranja v Sloveniji, Skupnost daje tehnično pomoč za vzpostavitev primernega sistema socialne varnosti v Sloveniji, kot to določa 89. člen. II. poglavje: Pravica do ustanavljanja 45. člen 1. V prehodnem obdobju iz 3. člena tega Sporazuma Slovenija na svojem ozemlju družbam in državljanom Skupnosti omogoča njihovo delovanje. V ta namen od začetka veljavnosti tega sporazuma dalje: i) glede pravice do ustanavljanja zagotovi družbam Skupnosti tako obravnavanje, ki ni manj ugodno od tistega, ki velja za njene lastne družbe ali katerokoli družbo tretje države oziroma tisto, ki je ugodnejše; izjema so le sektorji, našteti v Prilogi IXa, kjer je tako obravnavanje treba zagotoviti najkasneje ob koncu prehodnega obdobja, iz 3. člena; in ii) za delovanje hčerinskih družb in podružnic Skupnosti, ustanovljenih na njenem ozemlju zagotovi obravnavanje, ki ni manj ugodno od tistega, ki velja za njene lastne družbe in podružnice ali za katerokoli hčerinsko družbo in podružnico družbe katerekoli tretje države v Sloveniji, oziroma tisto, ki je ugodnejše. 2. V prehodnem obdobju iz prejšnjega odstavka Slovenija ne sme sprejeti nobenih novih predpisov ali ukrepov, s katerimi bi se uvajala diskriminacija v primerjavi z lastnimi družbami in državljani glede pravice družb in državljanov Skupnosti do ustanavljanja na njenem ozemlju ali glede njihovega delovanja po tem, ko so ustanovljeni. 3. Od začetka veljavnosti tega Sporazuma dalje Skupnost in njene države članice zagotavljajo: za ustanavljanje slovenskih družb obravnavanje, ki ni manj ugodno od tistega, ki ga države članice priznavajo svojim lastnim družbam ali katerikoli družbi katerekoli tretje države, oziroma tisto, ki je ugodnejše, za delovanje hčerinskih družb in podružnic slovenskih družb, ki so ustanovljene na njihovem ozemlju, obravnavanje, ki ni manj ugodno od tistega, ki ga države članice podeljujejo svojim lastnim družbam in podružnicam ali katerikoli hčerinski družbi in podružnici družbe katerekoli tretje države, ustanovljene na njihovem ozemlju, oziroma tisto, ki je ugodnejše. 4. Od konca prehodnega obdobja iz 3. člena, se obravnavanje, opisano v prvem in tretjem odstavku, uporablja za pravico državljanov do ustanavljanja in njihovo delovanje. 5. V prvem odstavku tega člena vsebovane določbe, ki se nanašajo na nacionalno obravnavo pravice do ustanavljanja s strani družb Skupnosti in njenih državljanov in njihovega delovanja, se ne uporabljajo za področja ali zadeve, naštete v Prilogi IXb. 6. V prehodnem obdobju, navedenem v alinei i) prvega odstavka, Pridružitveni svet redno preverja možnost pospešitve podeljevanja nacionalne obravnave v sektorjih, določenih v Prilogi IXa, in vključitev področij ali zadev, naštetih v Prilogi IXb, v okviru določb prvega in tretjega odstavka tega člena. Pridružitveni svet lahko s sklepom sprejme amandmaje k tem prilogam. Po izteku prehodnega obdobja, navedenega v alinei i) prvega odstavka, lahko Pridružitveni svet izjemoma na zahtevo Slovenije in če je to potrebno, za omejeno časovno obdobje podaljša trajanje izključitve določenih področij ali zadev, naštetih v Prilogi IXa. 7. Ne glede na določbe tega člena: a) imajo od začetka veljavnosti tega Sporazuma državljani Skupnosti in hčerinske družbe ter podružnice družb Skupnosti pravico uporabe in najema nepremičnin v Sloveniji; b) hčerinske družbe družb Skupnosti imajo tudi pravico pridobivati in prodajati nepremičnine in imajo glede naravnih virov, kmetijskih zemljišč in gozdov enake pravice, kot jih uživajo slovenski državljani in družbe, če so te pravice potrebne za opravljanje gospodarskih dejavnosti, za katere so ustanovljene; c) Slovenija podeli pravice iz točke b) državljanom in podružnicam družb Skupnosti do konca prve faze prehodnega obdobja. 46. člen 1. Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za storitve v zračnem prevozu, kontinentalnem vodnem prevozu in za storitve kabotaže. 2. Pridružitveni svet lahko sprejme priporočila za izboljšanje stanja na področju pravice do ustanavljanja in delovanja na področjih iz prvega odstavka tega člena. 47. člen Za namene tega Sporazuma: a) "družba Skupnosti" oziroma "slovenska družba" pomeni družbo, ustanovljeno v skladu z zakonodajo države članice oziroma Slovenije, ki ima svoj registrirani sedež ali osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto na ozemlju Skupnosti oziroma Slovenije; Če ima družba, ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice oziroma Slovenije, samo svoj registrirani sedež na ozemlju Skupnosti oziroma Slovenije, se taka družba šteje za družbo Skupnosti oziroma Slovenije, če je njeno delovanje v dejanski in trajni povezavi z gospodarstvom ene od držav članic oziroma Slovenije; b) "hčerinska družba" neke družbe pomeni družbo, ki je pod dejanskim nadzorom prve družbe; c) "podružnica" družbe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po svoji pojavni obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ima svojo upravo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da jim, čeprav vedo, da bo, če bo potrebno, vzpostavljena pravna povezava z matično družbo, ki ima svojo upravo v tujini, ni treba poslovati neposredno z matično družbo, ampak lahko svoje posle opravijo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe. d) "pravica do ustanavljanja" pomeni: i) za državljane pravico, da začno izvajati gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe in da ustanavljajo podjetja, zlasti družbe, ki jih dejansko tudi nadzorujejo. Status samozaposlene osebe in status lastnika podjetja ne daje pravice iskati ali sprejemati zaposlitve na trgu delovne sile in ne daje pravice do dostopa na trg delovne sile druge pogodbenice. Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za tiste, ki niso izključno samozaposlene osebe; ii) za družbe Skupnosti ali slovenske družbe pravico, da začno izvajati gospodarske dejavnosti v obliki ustanavljanja hčerinskih družb in podružnic v Sloveniji oziroma v Skupnosti. e) "delovanje" pomeni izvajanje gospodarskih dejavnosti. f) "gospodarske dejavnosti" načeloma vključujejo industrijske, trgovinske, poklicne in obrtne dejavnosti. g) "državljan Skupnosti" oziroma "državljan Slovenije" je fizična oseba, ki je državljan ene od držav članic oziroma Slovenije. h) glede mednarodnega pomorskega prevoza vključno z intermodalnimi operacijami, ki vključujejo pomorski del prevozne verige, veljajo določbe tega poglavja in III. poglavja tega Oddelka tudi za državljane držav članic oziroma Slovenije, ki imajo sedež zunaj Skupnosti oziroma Slovenije, in za ladijske prevoznike, ki so registrirani zunaj Skupnosti oziroma Slovenije in so pod nadzorom državljanov države članice oziroma državljanov Slovenije, če so njihova plovila registrirana v tej državi članici oziroma v Sloveniji v skladu z njihovo zakonodajo. i) "finančne storitve" pomenijo tiste dejavnosti, ki so navedene v Prilogi IXc. Pridružitveni svet lahko razširi ali spremeni obseg te priloge. 48. člen 1. Ob upoštevanju določb 45. člena, z izjemo finančnih storitev, navedenih v Prilogi IXc, lahko vsaka pogodbenica ureja ustanavljanje in delovanje družb in državljanov na svojem ozemlju, če ti predpisi niso diskriminacijski do družb in državljanov druge pogodbenice v primerjavi z njenimi lastnimi družbami in državljani. 2. Ne glede na katerekoli druge določbe tega Sporazuma, se za finančne storitve pogodbenici ne sme preprečiti, da sprejme varovalne ukrepe, vključno s tistimi za zaščito investitorjev, vlagateljev, imetnikov zavarovalnih polic ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju z izvajalcem finančnih storitev, ali da bi zagotovila celovitost in stabilnost finančnega sistema. Taki ukrepi pa se ne smejo uporabiti kot sredstvo, s katerim bi se pogodbenica izognila obveznostim po tem sporazumu. 3. Nič v tem sporazumu ni mogoče razlagati kot obveznost pogodbenice, da razkrije informacije, ki se nanašajo na posle in račune posameznih strank ali katerekoli zaupne informacije ali informacije o lastninskem statusu, s katerimi razpolagajo javni subjekti. 49. člen 1. Določbe 45. in 48. člena tega Sporazuma ne izključujejo možnosti, da ena od pogodbenic na svojem ozemlju uporablja določena pravila v zvezi z ustanavljanjem in delovanjem podružnic družb druge pogodbenice, ki niso registrirane na ozemlju prve pogodbenice, če so taka pravila upravičena zaradi pravnih in tehničnih razlik med temi podružnicami v primerjavi s podružnicami družb, ki so registirane na njenem ozemlju, oziroma, da pri finančnih storitvah tako ravna zaradi varnosti. 2. Razlike v obravnavanju so omejene le na to, kar je nujno potrebno zaradi navedenih pravnih ali tehničnih razlik oziroma pri finančnih storitvah zaradi varnosti. 50. člen 1. "Družba Skupnosti" oziroma "slovenska družba", ustanovljena na ozemlju Slovenije oziroma Skupnosti, ima pravico, da v eni od svojih hčerinskih družb ali podružnic v skladu z veljavno zakonodajo države gostiteljice tako ustanovljenega podjetja na ozemlju Slovenije oziroma Skupnosti zaposli ali ima zaposlene delavce, ki so državljani držav članic Skupnosti oziroma Slovenije pod pogojem, da so te osebe ključno osebje, kot je opredeljeno v drugem odstavku tega člena in da so zaposleni izkjučno pri družbah, hčerinskih družbah ali podružnicah. Dovoljenja za bivanje in delo takih zaposlenih oseb se izdajajo z veljavnostjo samo za čas te zaposlitve. 2. Ključno osebje družb, v nadaljnjem besedilu "organizacij", so "premeščenci znotraj podjetja", kot so opredeljeni v točki c) tega odstavka, po spodaj navedenih kategorijah, pod pogojem, da je organizacija pravna oseba in da so bile te osebe pri njej zaposlene ali so bile njeni družbeniki (razen večinskih delničarjev) vsaj eno leto neposredno pred tako premestitvijo: a) osebe na vodilnih položajih v organizaciji, ki zlasti vodijo upravljanje podjetja, pri čemer jih na splošno nadzorujejo ali usmerjajo predvsem upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug tem enakovreden organ, kar vključuje vodenje podjetja, njegovega oddelka ali pododdelka; nadziranje in usmerjanje dela drugih nadzornih, strokovnih ali poslovodnih delavcev; pooblastilo, da sami zaposlujejo in odpuščajo ali priporočajo zaposlovanje, odpuščanje ali druge kadrovske ukrepe; b) osebe, zaposlene v organizaciji, ki imajo posebna znanja, bistvena za poslovanje, raziskovalno opremo, tehniko ali vodenje podjetja. Presoja takega znanja lahko poleg posebnega znanja, značilnega za ustanavljanje podjetij izraža tudi visoko stopnjo strokovne usposobljenosti glede na vrsto dela ali poslovanja, ki zahteva posebno tehnično znanje, vključno s pripadnostjo poklicu, za opravljanje katerega je potrebno posebno dovoljenje; c) "premeščenec znotraj podjetja" je opredeljen kot fizična oseba, ki dela znotraj organizacije na ozemlju pogodbenice in je zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti začasno premeščena na ozemlje druge pogodbenice; zadevna organizacija mora imeti svojo glavno poslovno enoto na ozemlju pogodbenice, zadevna oseba pa mora biti premeščena v podjetje (podružnico, hčerinsko družbo) te organizacije, ki dejansko opravlja podobno gospodarsko dejavnost na ozemlju druge pogodbenice. 3. Slovenskim državljanom oziroma državljanom Skupnosti se dovolita vstop in začasna navzočnost na ozemlju Skupnosti ali Slovenije, kadar imajo ti predstavniki družb vodilne funkcije v družbah tako kot je opredeljeno v točki a) drugega odstavka, in so odgovorni za ustanovitev hčerinske družbe Skupnosti ali podružnice slovenske družbe ali slovenske hčerinske družbe ali podružnice družbe Skupnosti v državi članici Skupnosti oziroma Sloveniji, če: se ti predstavniki ne ukvarjajo z neposredno prodajo ali ponujanjem storitev in ima družba glavno poslovno enoto zunaj Skupnosti oziroma Slovenije in nima nobenega drugega predstavnika, pisarne, podružnice ali hčerinske družbe v tej državi članici Skupnosti oziroma Sloveniji. 51. člen Da bi državljanom Skupnosti in državljanom Slovenije olajšali začetek in opravljanje predpisanih poklicnih dejavnosti v Sloveniji oziroma Skupnosti, Pridružitveni svet prouči, kakšne določbe je treba sprejeti za medsebojno priznavanje strokovnih kvalifikacij. V ta namen lahko sprejme vse potrebne ukrepe. 52. člen V prvih štirih letih po začetku veljavnosti tega Sporazuma, oziroma za področja, ki so navedena v Prilogi IXa, v prehodnem obdobju iz 3. člena lahko Slovenija uvede ukrepe, ki odstopajo od določb tega poglavja, ki družbam in državljanom Skupnosti omogočajo ustanavljanje podjetij, če so določene gospodarske panoge: v fazi prestrukturiranja ali v resnih težavah, zlasti kadar so posledice takih težav resni socialni problemi v Sloveniji, ali soočene z možnostjo izključitve s trga ali občutnega zmanjšanja celotnega tržnega deleža, ki ga imajo družbe ali državljani Slovenije na določenem sektorju ali v gospodarski panogi Slovenije ali novo nastajajoče gospodarske panoge v Sloveniji. Taki ukrepi: i) se prenehajo uporabljati najkasneje dve leti po izteku četrtega leta po začetku veljavnosti tega Sporazuma oziroma za sektorje, ki so vključeni v Prilogo IXa, po izteku prehodnega obdobja iz 3. člena in ii) so smiselni in potrebni, da se uredijo razmere in iii) se nanašajo samo na tista podjetja, ki bodo ustanovljena v Sloveniji po začetku veljavnosti teh ukrepov in v primerjavi z družbami in državljani Slovenije ne uvajajo diskriminacije glede družb ali državljanov Skupnosti, ki so v Sloveniji že poslovali v času, ko je bil določen ukrep sprejet. Pridružitveni svet lahko izjemoma na zahtevo Slovenije in če je to potrebno, odloči, da se za določen sektor in za omejeno obdobje podaljša rok iz alinee (i). Kadarkoli je možno Slovenija pri oblikovanju in uporabi takih ukrepov zagotovi družbam in državljanom Skupnosti preferencialno obravnavanje, v nobenem primeru pa jih ne obravnava manj ugodno kot družbe in državljane iz tretjih držav. Pred sprejemom ukrepov se Slovenija posvetuje s Pridružitvenim svetom in taki ukrepi ne začnejo veljati prej kot en mesec po tem, ko je Slovenija obvestila Pridružitveni svet o konkretnih ukrepih, ki jih namerava uvesti, razen če grozi nepopravljiva škoda, ki terja sprejem nujnih ukrepov. V takem primeru se Slovenija posvetuje s Pridružitvenim svetom takoj po njihovi uvedbi. Ob izteku četrtega leta po začetku veljavnosti tega Sporazuma, ali za sektorje, ki so navedeni v Prilogi IXa, po izteku prehodnega obdobja iz 3. člena, lahko Slovenija take ukrepe sprejme samo z odobritvijo Pridružitvenega sveta in pod pogoji, ki jih ta določi. III. poglavje: Opravljanje storitev med Skupnostjo in Slovenijo 53. člen 1. V skladu z določbami tega poglavja se pogodbenice zavezujejo, da bodo sprejele ustrezne ukrepe, s katerimi bodo postopno omogočile, da družbe ali državljani Skupnosti ali Slovenije, ki so bile ustanovljene v državi pogodbenici, ki ni država osebe, kateri so te storitve namenjene, opravljajo storitve. 2. Hkrati s procesom liberalizacije, omenjenem v prvem odstavku, in ob upoštevanju določb iz prvega odstavka 57. člena, pogodbenice dovolijo začasno gibanje fizičnih oseb, ki izvajajo storitve ali so zaposlene pri izvajalcu storitev kot ključni kadri po definiciji iz drugega odstavka 50. člena; to velja tudi za fizične osebe, ki so predstavniki družb ali državljanov Skupnosti ali Slovenije in zaprosijo za začasen vstop v državo z namenom, da se pogajajo za prodajo storitev ali sklepajo pogodbe za prodajo storitev tega izvajalca storitev, če se taki predstavniki ne ukvarjajo z neposredno prodajo široki javnosti ali sami ne opravljajo storitev. 3. Najkasneje osem let po začetku veljavnosti tega Sporazuma sprejme Pridružitveni svet ukrepe, ki so potrebni za postopno uresničevanje določb iz prvega odstavka tega člena. Upošteva se napredek, ki sta ga pogodbenici dosegli pri približevanju svojih zakonodaj. 54. člen 1. Pogodbenici ne sprejmeta nobenih ukrepov, ki bistveno otežujejo pogoje v primerjavi s stanjem, ki je obstajalo na dan pred datumom začetka veljavnosti Sporazuma, za storitve, ki jih ponujajo in opravljajo državljani Skupnosti in Slovenije, ali družbe, ki so ustanovljene v pogodbenici, ki ni država subjektov, katerim so storitve namenjene. 2. Če ena od pogodbenic meni, da ukrepi, ki jih je sprejela druga pogodbenica, po podpisu Sporazuma povzročijo bistveno restriktivnejši položaj glede opravljanja storitev v primerjavi s položajem, ki je obstajal na dan podpisa Sporazuma, lahko prva pogodbenica zahteva posvetovanje z drugo pogodbenico. 55. člen Za opravljanje prevoznih storitev med Skupnostjo in Slovenijo velja brez vpliva na določbe 53. člena tega poglavja naslednje: 1. Na področju kontinentalnega prevoza ureja odnose med pogodbenicami Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Slovenijo na področju prometa, podpisan 5. aprila 1993. Pogodbenice potrjujejo pomen, ki ga pripisujejo pravilni uporabi tega sporazuma in poudarjajo poseben pomen svobodnega cestnega tranzitnega prometa, kot je opredeljen v sporazumu - kar pa ne posega v pogoje, ki urejajo tranzit čez Avstrijo po pristopu Avstrije k Evropski uniji, kakor tudi poseben pomen nediskriminacije in harmonizacije slovenske prevozne zakonodaje z ustrezno zakonodajo Skupnosti. 2. Za mednarodni pomorski prevoz se pogodbenice zavezujejo, da bodo učinkovito uporabljale načelo neomejenega dostopa do trga in prometa na tržni podlagi. a) Zgornja določba ne vpliva na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz Pravilnika o ravnanju Združenih narodov za Konference ladijskih prevoznikov kot jih uporablja ena ali druga pogodbenica tega sporazuma. Ladjarji, ki niso člani Konference, lahko prosto konkurirajo Konferenci, dokler se ravnajo po načelu lojalne konkurence na tržni podlagi. b) Pogodbenice potrjujejo svojo zavezanost poslovanju po načelih svobodne konkurence, kot bistvene značilnosti trgovine s suhim in tekočim razsutim tovorom. 3. Pri uporabi načel iz drugega odstavka pogodbenice: a) ne vključujejo klavzul o delitvi tovora v prihodnje dvostranske sporazume s tretjimi državami, razen v tistih izjemnih okoliščinah, ko bi ladjarji iz ene ali druge države pogodbenice tega Sporazuma sicer ne imeli učinkovite možnosti za trgovino s tako tretjo državo; b) prepovedujejo dogovore o delitvi tovora v prihodnjih bilateralnih sporazumih o prometu s suhim in tekočim razsutim tovorom ob začetku veljavnosti tega sporazuma odpravijo vse enostranske ukrepe ter upravne, tehnične in druge ovire, ki bi lahko imele omejevalne ali diskriminacijske učinke na svobodno opravljanje storitev v mednarodnem pomorskem prometu. 4. Da bi zagotovile usklajen razvoj in postopno liberalizacijo prevoza med pogodbenicami v skladu z njihovimi vzajemnimi tržnimi potrebami, bo pogoje vzajemnega dostopa na trg zračnega prevoza urejal posebni sporazum, o katerem se bodo pogodbenice dogovorile po začetku veljavnosti tega Sporazuma. 5. Pred sklenitvijo sporazumov iz četrtega odstavka pogodbenice ne bodo sprejele nobenih ukrepov, ki bi bili bolj omejevalni in diskriminacijski v primerjavi s položajem, kakršen je bil pred začetkom veljavnosti tega Sporazuma. 6. Med prehodnim obdobjem Slovenija postopoma prilagaja svojo zakonodajo, vključno z upravnimi, tehničnimi in drugimi predpisi zakonodaji Skupnosti, ki v danem trenutku velja za zračni in kontinentalni prevoz, če to koristi liberalizaciji in medsebojnemu dostopu na trg pogodbenic in olajšuje pretok potnikov in blaga. 7. Hkrati s splošnim napredkom pri doseganju ciljev tega poglavja prouči Pridružitveni svet načine za ustvarjanje potrebnih pogojev za večjo svobodo pri izvajanju storitev zračnega in kontinentalnega prevoza. IV. poglavje: Splošne določbe 56. člen 1. Določbe tega oddelka se uporabljajo ob upoštevanju omejitev, ki so upravičene zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja. 2. Ne uporabljajo se za dejavnosti, ki so na ozemlju vsake od pogodbenic, vsaj občasno, povezane z izvajanjem javne oblasti. 57. člen 1. Za namene tega oddelka nič v tem sporazumu ne preprečuje, da pogodbenice ne bi uporabljale svoje zakone in predpise v zvezi z vstopom v državo in bivanjem v njej, zaposlitvijo, pogoji za delo, ustanavljanjem podjetij, ki jih ustanovijo fizične osebe in opravljanjem storitev, pod pogojem, da jih države ne uporabljajo tako, da bi s tem izničile ali omejile koristi, ki za vsako pogodbenico izhajajo iz posamezne določbe tega sporazuma. Ta določba pa ne posega v uporabo 56. člena. 2. Izključevanje družb in državljanov Skupnosti, ki poslujejo v Sloveniji v skladu z določbami II. poglavja iz dodeljevanja javne pomoči, ki jo Slovenija namenja za področja storitve javnega šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva in kulture, se za čas prehodnega obdobja iz 3. člena, šteje za združljivo z določbami tega oddelka in s pravili o konkurenci, omenjenimi v V. oddelku. 58. člen Določbe tega oddelka veljajo tudi za družbe, ki jih nadzirajo in so v izključni skupni lasti družb ali državljanov Slovenije in družb ali državljanov Skupnosti. 59. člen 1. Obravnavanje po načelu največjih ugodnosti, ki se odobri v skladu z določbami tega oddelka, ne velja za davčne ugodnosti, ki jih pogodbenice zagotavljajo ali jih bodo v prihodnje zagotavljale na podlagi sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov. 2. Nobena določba tega oddelka se ne razlaga tako, da bi pogodbenicam preprečevala sprejemanje ali uveljavljanje ukrepov za preprečevanje izogibanja davkom ali davčne utaje v skladu z davčnimi določbami sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov ali notranje davčne zakonodaje. 3. Nobena določba tega oddelka se ne razlaga tako, da bi državam članicam ali Sloveniji preprečevala uporabo ustreznih določb svoje davčne zakonodaje pri razlikovanju med davkoplačevalci, ki niso v enakih položajih, zlasti glede na kraj njihovega bivanja. 60. člen Določbe tega oddelka se postopno prilagajajo zlasti v luči zahtev, ki izhajajo iz V. člena Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS). 61. člen Določbe tega Sporazuma ne posegajo v uporabo kateregakoli ukrepa s strani ene ali druge pogodbenice, ki je potreben za preprečevanje izogibanja njenim ukrepom glede dostopa tretje države na njen trg s pomočjo določb tega Sporazuma. oddelek: Institucionalne, splošne in končne določbe 110. člen Ustanovi se Pridružitveni svet, ki nadzira izvajanje tega Sporazuma. Sestaja se na ministrski ravni enkrat letno in kadar to narekujejo okoliščine. Proučuje vsa pomembna vprašanja, ki izhajajo iz tega sporazuma, in vsa druga dvostranska ali mednarodna vprašanja vzajemnega interesa. 111. člen 1. Pridružitveni svet sestavljajo člani Sveta Evropske unije in člani Komisije Evropskih skupnosti na eni strani ter člani Vlade Slovenije na drugi strani. 2. Člani Pridružitvenega sveta se lahko dogovorijo, da jih lahko v skladu s pogoji, določenimi v poslovniku, zastopajo namestniki. 3. Pridružitveni svet določi svoj poslovnik. 4. Pridružitvenemu svetu izmenoma predsedujeta član Sveta Evropske unije in član Vlade Slovenije v skladu z določbami poslovnika. 5. V zadevah, ki se nanjo nanašajo, Evropska investicijska banka sodeluje kot opazovalka pri delu Pridružitvenega sveta. 112. člen Za uresničevanje ciljev tega Sporazuma, je Pridružitveni svet pooblaščen, da odloča v primerih, predvidenih s tem Sporazumom. Tako sprejete odločitve so obvezne za pogodbenice, ki ukrenejo vse potrebno za izvajanje sprejetih odločitev. Pridružitveni svet lahko tudi daje ustrezna priporočila. Sklepe in priporočila oblikuje po dogovoru med pogodbenicama. 113. člen 1. Vsaka od pogodbenic lahko Pridružitvenemu svetu predloži vsak spor v zvezi z uporabo ali razlago tega Sporazuma. 2. Pridružitveni svet lahko reši spor s sklepom. 3. Vsaka pogodbenica mora sprejeti ukrepe, potrebne za izvajanje sklepa, omenjenega v drugem odstavku. 4. Če ni možno rešiti spora v skladu z drugim odstavkom, lahko vsaka pogodbenica obvesti drugo o imenovanju razsodnika; druga pogodbenica mora potem imenovati drugega razsodnika v dveh mesecih. Za uporabo tega postopka, se Skupnost in države članice štejejo kot ena stran v sporu. Pridružitveni svet imenuje tretjega razsodnika. Razsodniki odločajo z večino glasov. Vsaka stranka v sporu mora ukreniti vse potrebno za izvajanje odločitve razsodnikov. 114. člen 1. Pridružitvenemu svetu pri opravljanju njegovih nalog pomaga Pridružitveni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki članic Sveta Evropske unije in članov Komisije Evropskih skupnosti na eni strani in predstavniki Vlade Slovenije na drugi strani, običajno na ravni višjih državnih uradnikov. Pridružitveni svet v svojem poslovniku določi naloge Pridružitvenega odbora, ki vključujejo pripravo sestankov Pridružitvenega sveta in določajo, kako Odbor deluje. 2. Pridružitveni svet lahko na Pridružitveni odbor prenese katerokoli svoje pooblastilo. V tem primeru Pridružitveni odbor sprejema odločitve v skladu s pogoji, določenimi v 112. členom. 115. člen Pridružitveni svet lahko sklene, da ustanovi katerikoli drug poseben odbor ali telo, ki mu lahko pomaga pri izpolnjevanju njegovih dolžnosti. V svojem poslovniku Pridružitveni svet določi sestavo in dolžnosti takih odborov ali teles in način njihovega delovanja. 116. člen Ustanovi se Pridružitveni parlamentarni odbor. To je forum za sestajanje in izmenjavo mnenj članov slovenskega parlamenta in Evropskega parlamenta. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih sam določi. 117. člen 1. Pridružitveni parlamentarni odbor sestavljajo člani Evropskega parlamenta na eni in člani slovenskega parlamenta na drugi strani. 2. Pridružitveni parlamentarni odbor določi svoj poslovnik. 3. Pridružitvenemu parlamentarnemu odboru izmenično predsedujeta Evropski parlament in slovenski parlament v skladu z določbami njegovega poslovnika. 118. člen Pridružitveni parlamentarni odbor lahko od Pridružitvenega sveta zahteva ustrezne informacije v zvezi z izvajanjem Sporazuma, ta pa potem odboru predloži zahtevane informacije. Pridružitveni parlamentarni odbor se obvesti o odločitvah Pridružitvenega sveta. Pridružitveni parlamentarni odbor lahko daje priporočila Pridružitvenemu svetu. 119. člen V okviru tega Sporazuma se vsaka pogodbenica zavezuje, da bo zagotovila, da imajo fizične in pravne osebe druge pogodbenice v primerjavi z njenimi državljani nediskriminacijski dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov pogodbenic, da tam branijo svoje osebne in premoženjske pravice, vključno s pravicami v zvezi z intelektualno, industrijsko in poslovno lastnino. 120. člen Nobeno določilo tega Sporazuma ne preprečuje pogodbenici, da sprejme katerekoli ukrepe: a) za katere meni, da so potrebni za preprečevanje razkrivanja podatkov v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi, b) ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom ali na raziskave, razvoj ali proizvodnjo, ki so nujno potrebni za obrambne namene, pod pogojem, da taki ukrepi ne škodujejo pogojem konkurence za izdelke, ki se ne uporabljajo za posebne vojaške namene, c) ki se ji zdijo bistveni za lastno varnost v primeru resnih notranjih nemirov, ki vplivajo na ohranjanje zakonitosti in reda, v času vojne ali resne mednarodne napetosti, ki pomeni nevarnost vojne, ali z namenom, da izpolni obveznosti, ki jih je sprejela za ohranjanje miru in mednarodne varnosti. 121. člen 1. Na področjih, ki so vsebovana v tem Sporazumu in brez škode za kakršnekoli posebne določbe, ki jih ta vsebuje: ukrepi, ki jih uporablja Slovenija glede Skupnosti, ne smejo povzročiti diskriminacije med državami članicami, njihovimi državljani ali njihovimi družbami ali podjetji; ukrepi, ki jih uporablja Skupnost glede Slovenije ne smejo povzročiti diskriminacije med slovenskimi državljani ali njihovimi družbami ali podjetji. 2. Določbe prvega odstavka ne vplivajo na pravice pogodbenic, da uporabijo ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki glede na svoje bivališče niso v enakih položajih. 122. člen Izdelki s poreklom iz Slovenije pri uvozu v Skupnost ne uživajo ugodnejšega obravnavanja, kot ga države članice uporabljajo med seboj. Obravnavanje, ki je odobreno Sloveniji v skladu s IV. oddelkom in I. poglavjem V. oddelka, ni ugodnejše kot obravnavanje, ki ga države članice odobravajo med seboj. 123. člen 1. Pogodbenice sprejemajo vse splošne ali posebne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega Sporazuma. Poskrbijo, da se dosežejo cilji, določeni s tem Sporazumom. 2. Če ena od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila kake obveznosti iz tega Sporazuma, lahko ustrezno ukrepa. Preden pa to stori, Pridružitvenemu svetu, razen v posebno nujnih primerih, predloži vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja z namenom, da se najde rešitev, ki je sprejemljiva za pogodbenice. Pri izbiri ukrepov je treba dati prednost tistim, ki najmanj motijo delovanje sporazuma. O teh ukrepih je treba takoj obvestiti Pridružitveni svet in se v njem posvetovati, če druga pogodbenica to zahteva. 124. člen Dokler se ne dosežejo enakovredne pravice za posameznike in gospodarske subjekte po tem Sporazumu, ta ne prizadene pravic, ki so jim zagotovljene z obstoječimi sporazumi, ki zavezujejo eno ali več držav članic na eni in Slovenijo na drugi strani. 125. člen Za namene tega Sporazuma izraz "pogodbenice" pomeni Skupnost ali njene države članice, ali Skupnost in njene države članice v skladu z njihovimi pooblastili na eni strani in Slovenijo na drugi strani. 126. člen Protokoli 1, 2, 3, 4, 5, in 6 ter Priloge I do XIII so sestavni del tega Sporazuma. 127. člen Sporazum se sklene za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica lahko sporazum odpove z obvestilom drugi pogodbenici. Sporazum preneha veljati šest mesecev po dnevu take notifikacije. 128. člen Generalni sekretar Sveta Evropske unije je depozitar tega Sporazuma. 129. člen Sporazum se na eni strani uporablja za ozemlja, kjer se uporabljajo pogodbe, s katerimi so bile ustanovljene Evropska skupnost, Evropska skupnost za premog in jeklo in Evropska skupnost za jedrsko energijo ter v skladu s pogoji, določenimi v teh pogodbah, na drugi strani pa za ozemlje Slovenije. 130. člen Sporazum je sestavljen v dveh izvodih v slovenskem in angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem, švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno. 131. člen Ta Sporazum pogodbenice odobrijo v skladu s svojimi lastnimi postopki. Sporazum začne veljati prvega dne drugega meseca po datumu, ko se pogodbenici obvestita, da so končani postopki, omenjeni v prvem odstavku. Z začetkom veljavnosti ta Sporazum nadomesti Sporazum o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Slovenijo, podpisan v Luksemburgu 5. aprila 1993, in Sporazum med državami članicami Evropske skupnosti za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za premog in jeklo na eni strani, in Republiko Slovenijo na drugi strani, podpisan v Luksemburgu 5. aprila 1993. 132. člen Če do dokončanja postopkov, ki so potrebni za začetek veljavnosti tega Sporazuma, določbe določenih delov tega Sporazuma, zlasti tiste, ki se nanašajo na blago, začnejo veljati že leta 1996 na podlagi Začasnega sporazuma med Skupnostjo in Slovenijo, se pogodbenice strinjajo, da v takih okoliščinah za namene 65., 67. in 68. člena III. oddelka tega Sporazuma in Protokolov 1 do 6 k temu Sporazumu izraz 'začetek veljavnosti tega Sporazuma' pomeni: dan začetka veljavnosti Začasnega sporazuma glede obveznosti, ki začno učinkovati s tem dnem, in 1. januar 1996 glede obveznosti, ki začno učinkovati po začetku veljavnosti s sklicevanjem na dan začetka veljavnosti. Uvod Državni program za prevzem pravnega reda Evropske unije vsebuje načrt priprav za polnopravno članstvo v Evropski uniji z oblikovanimi prednostnimi nalogami in s časovnim razporedom, vključno s programom vzpostavitve potrebnih upravnih struktur za njegovo izvajanje. Državni program je sestavni del Partnerstva za pristop, ki določa okvirna sodelovanja med EU in RS v procesu priprav na članstvo, in prednostne naloge, ki jih je v tem procesu treba najprej opraviti. Državni program zajema področja reform, ukrepe makro- in mikroekonomske politike, razvoj pravosodnega sistema, reformo javne uprave in razvoj lokalne samouprave. Vključuje oceno kadrovskih potreb in potrebnih sredstvev za financiranje zastavljenih reform. Zelo pomembno je, da ta dokument upošteva medresorske vplive in soodvisnost posameznih ukrepov in politik. Državni program in Strategija RS za vključevanje v Unijo imata dvojno vlogo: opredeljujeta slovenske razvojno-strateške usmeritve in cilje ter politiko, reforme in ukrepe za njihovo uresničevanje v obdobju do predvidenega vstopa Republike Slovenije v EU oziroma do dne, ko bo Slovenija pripravljena za izpolnjevanje vseh obveznosti, ki izhajajo iz članstva v EU. Podaja tudi scenarij in koledar uveljavljanja ureditve Evropske unije. Je dokument, katerega uveljavitev je za prihodnost Slovenije bistvenega pomena. Poudariti je treba, da bo šele analitični pregled pravnega reda, ki se bo zaključil v letu 1999, večinoma pa že sredi leta 1999, natančno pokazal, kje so pri uveljavljanju pravnega reda EU potrebne dodatne naloge, kar bo podlaga dokončni pripravi izhodišč za pogajanja in določitvi mandata slovenskim pogajalcem. Slovenija si od članstva v Uniji obeta pospešen gospodarski razvoj. Kljub nepredvidljivim odzivom posameznih gospodarstev na razširjeni trg in močnejšo konkurenco, ni dvoma o učinkovitosti integracijskih vzvodov. Izkušnje držav članic kažejo, da ekonomska integracija izboljša razvojne možnosti, da vključitev spodbudi gospodarski razvoj in da se z vključitvijo v večji gospodarski prostor, kakršna je Evropska unija, blaginja poveča. Državni program je dokument Vlade. Obravnaval ga bo tudi Državni zbor, ki bo o njem sprejel sklepe in stališča, kot napotilo Vladi pri njegovem izvajanju, dopolnjevanju in spreminjanju. Hkrati pa bo Državni program dokument, ki bo dejansko določil delovanje vseh vej oblasti. Državni program za prevzem pravnega reda EU bo ključni tudi za EU, saj bo Evropska komisija na njegovi podlagi ocenjevala pripravljenost Slovenije za prevzemanje obveznosti članstva. Komisija ES se bo namreč v drugi polovici leta 1999 opredelila o Državnem programu ter o napredku pri njegovem uresničevanju in na tej podlagi pripravila dopolnitve oz. spremembe Partnerstva za pristop in predlagala Svetu EU nadaljnje postopke vključevanja Slovenije v EU. Zato sta Državni program in njegovo uresničevanje med ključnimi koraki na poti do članstva v EU. Državni program za prevzem pravnega reda Evropske unije Uvod Izhodišča Prednostne naloge in časovni okvir Zakonodajni okvir Obstoječe stanje a - Izhodišča in cilji usklajevanja zakonodaje b - Vsebinska izhodišča - Ustavnopravna raven - Zakonska raven - Raven podzakonskih aktov - Tehnični predpisi in standardi c - Vsebinska področja usklajevanja zakonodaje Institucije in kadri Finančna sredstva Sredstva državnega proračuna Tuja pomoč Spremljanje izvajanja Dopolnjevanje Zaključek Izhodišča Državni program za prevzem pravnega reda Evropske unije je kot eden ključnih strateških dokumentov v obdobju priprav Slovenije na polnopravno članstvo v EU pripravljen z namenom, da poda natančno, metodološko enotno in časovno pregledno opredelitev obveznosti Slovenije v predpristopnem obdobju. V njem so predstavljeni temeljni zakoni, ki jih bo morala Slovenija do konca leta 2002 sprejeti in najpozneje do polnopravnega članstva tudi uveljaviti, skupaj s predvidenimi podzakonskimi akti in politikami, ki jih spremembe zakonodaje in prevzete obveznosti pogojujejo. Uresničevanje ciljev vsebinske zasnove Državnega programa je povezano z vsemi tremi vejami oblasti in zahteva njihovo usklajeno delovanje v okvirih predvidene časovne dinamike. Poleg uresničenja ciljev na ekonomsko-socialnem področju, ki so natančneje opredeljeni v Strategiji Republike Slovenije za vključitev v Evropsko unijo, in obveznosti iz Partnerstva za pristop, so v Državnem programu predstavljeni tudi cilji na področjih skupne zunanje in varnostne politike, pravosodja in notranjih zadev ter reforme javne uprave. Proces usklajevanja bo postopen in bo predvidoma končan do konca leta 2002, ko bo Slovenija pripravljena za članstvo v EU. To pomeni, da bo do tega datuma izpolnila politična merila, uresničila cilje gospodarske integracijske politike, uskladila zakonodajo, izpolnila pogoje za vključitev države v skupno zunanjo in varnostno politiko, ustrezno okrepila zmogljivost državne administracije ter zagotovila dobro obveščenost svojih državljanov o članstvu v EU in jih vključila v proces odločanja. Prednostne naloge in časovni okvir Prednostne naloge Državnega programa izhajajo iz Partnerstva za pristop, ki temelji na mnenju Komisije o pripravljenosti Slovenije za članstvo v EU. Hkrati vrstni red nalog upošteva tudi ohranjanje gospodarske stabilnosti oziroma utrjevanja stabilne rasti. Tako npr. ni cilj takojšnje znižanje inflacije na najmanjšo možno stopnjo, pač pa trajno odpravljanje strukturnih dejavnikov, ki vplivajo na trdoživost inflacije. Izvajanje reform in proces vključevanja bosta lažja ob višjih stopnjah rasti. Rast ustvarja večji manevrski prostor tako podjetjem kot javnemu sektorju, s čimer bo lažje obvladovati z reformami povezane probleme kot posledico različnih, pogosto tudi nasprotnih učinkov ekonomskih politik. Kot vsak sistem, bo tudi ta učinkovit le pod pogojem, če so vsi njegovi deli pravilni in pravočasni. Glavne reforme so tako pomembne, da dejansko predstavljajo ogrodje celotnega Državnega programa. Izpeljava reform je temelj uspeha. Vsakršno zavlačevanje bo odložilo tudi datum, ko bo Slovenija pripravljena na vključitev v Evropsko unijo in ko bo lahko v celoti deležna tudi prednosti vključitve. Časovni razpored izvedbe glavnih reform 1997 1998 1999 2000 2001 2002 Reforma davčnega sistema Sprejem zakonodaje (DDV in trošarine) v parlamentu Priprava na uvedbo DDV in trošarin Uvedba DDV in trošarin Reforma pokojninskega sistema Priprava bele knjige pokojninske reforme Obravnava bele knjige Predložitev predlagane zakonodaje v parlament Sprejem zakonodaje v parlamentu Priprava reforme Začetek izvajanja prve faze reforme Nadaljevanje izvajanja naslednjih faz reforme Reforma finančnega sektorja Odpiranje trga podružnicam tujih bank Odprava medbančnega dogovora o najvišjih pasivnih obrestnih merah in tolarskih pologih za tuja posojila Privatizacija NLB & NKBM Priprava in sprejem zakonodaje o privatizaciji bank Priprava in izvedba privatizacije Uvedba novega plačilnega sistema Dokončanje lastninskega preoblikovanja zavarovalnic Sanacija in privatizacija zavarovalnic Odpiranje zavarovalniškega trga tujemu kapitalu Razširitev in poglobitev kapitalskega trga Razvoj/ izboljšanje zakonodajnega/regul. okvira (vsi finančni sektorji) Usklajevanje temeljnega zakonod. finančnega sektorja z EU Reforma javnih gospodarskih služb Liberalizacija cen Liberalizacija in konkurenca, vključno s privatizacijo Regulativa, vključno z uvajanjem sistema javnega naročanja Liberalizacija cen Program liberalizacije cen Izvajanje liberalizacije cen Reforma podjetniškega sektorja Sanacija in privatizacija preko Slovenske razvojne družbe Nadomestitev državne pomoči s transparentnimi ukrepi Zmanjšanje državne pomoči na raven, skladno z Evropskim sporazumom Razvoj horizontalnih mehanizmov za pospeševanje konkurenčnosti Razvoj institucionalnega in zakonodajnega okvira (prevzemi itd.) Pospeševanje TNN in kapitalsko prestrukturiranje privatiziranega sektorja Reforma zdravstvenega varstva Nacionalni program zdravstvenega varstva Sprememba zdravstvene zakonodaje Vključitev v programe v EU na področju zdravja in socialne politike Reforma javne uprave Državna uprava Lokalna samouprava Javne službe Sistem varstva pravic posameznikov v razmerju do uprave Sistem javnih uslužbencev, izobraževanja in usposabljanja v upravi Javne finance Reforma kmetijstva Program reforme kmetijstva in živilstva Prilagajanje in delovanje zdravstvenega varstva rastlin in domačih živali, ribištva in ribogojstva Gozdarstvo Zagotovitev sredstev za izvedbo reform Časovni okvir, razvrščanje sil in pogoji za uspeh Datum, do katerega naj bi bila dokončana večina reform in institucionalnih ter regulatornih prilagoditev, je konec leta 2002. Vendar pa bo kar nekaj dejavnikov v nasprotju z uresničitvijo tega cilja, zato bodo za predvideno izvedbo Državnega programa potrebne preudarne politične odločitve, pogosto pa tudi tehtanje med različnimi nasprotujočimi posledicami ukrepov. Še posebej bosta pomembni dve odločitvi : Na nekaterih področjih so kratkoročni učinki tranzicije že vidni, vendar pa so pričakovani skupni stroški precej večji. Liberalizacija trgovine je na primer podjetjem odprla številne možnosti, vendar jim po drugi strani zaradi le delne liberalizacije cen še ni treba pokrivati celotnih stroškov. Glege tega je verjetno najobčutljivejše področje prestrukturiranje podjetij. Podjetja, ki so ostala neprivatizirana, povzročajo težko rešljive probleme. Dokončanje prestrukturiranja bo imelo številne socialne posledice, zato bo prihajalo do nenehnih skušnjav in pritiskov, da bi ta podjetja ohranjali s transparentnimi mehanizmi pomoči, na primer z znižanimi prispevki za socialno zavarovanje, nižjimi cenami energije in z ugodnimi kreditnimi pogoji, ki se dodeljujejo na diskrecijski podlagi. Tem pritiskom se bo treba upreti za vsako ceno, saj procesa prestrukturiranja ne bi olajšali, ampak le otežili. Takšne pasivne podporne politike namreč usmerjajo že sicer skromna sredstva v usihajoče sektorje namesto v pospeševanje produktivnejših dejavnosti. Poleg tega v sektorjih preprečujejo večjo konkurenco, saj so konkurenčni pogoji izkrivljeni v korist poslovno slabših podjetij. Nenazadnje to pomeni možnost večjih kršitev pravil EU, kar bi bila resna ovira v procesu vključevanja. Državni program (izhajajoč iz Strategije) za reševanje problemov teh občutljivih področij ne predvideva naglih ukrepov, temveč se zavzema za upoštevanje naslednjih načel: čim prej doseči polno preglednost obstoječih postopkov; objava ustreznega prehodnega programa odprave subvencioniranja in administrativnega določanja cen, tako da se bodo podjetja lahko pravočasno prilagodila vladni strategiji in jih predvideni ukrepi ne bodo presenetili. Najprej je nujno odpraviti ukrepe, ki delujejo v smeri povečevanja različnih izkrivljanj in jih ustrezno nadomestiti, čim prej je treba začeti in dokončati dejansko odpravljanje subvencij in različnih oblik kontrole, sicer bo njihovo odpravljanje še težje in bolj boleče. Primer za to je vpliv cen energije na prometni sektor. Če se cene prilagodijo v začetni fazi reforme, se bo prevoznikom lažje prilagoditi, kot če se cene dvignejo kasneje. Pozneje bo sektor zaradi drugih tranzicijskih in integracijskih ukrepov že bolj odprt tudi tuji konkurenci in se bodo domači subjekti še težje soočili z višjimi cenami, še posebej ker bodo do tedaj deležni umetno vzdrževane zaščite. Ker so glavne reforme, ki tvorijo jedro Državnega programa, močno medsebojno povezane, bi zavlačevanje ene od njih, bodisi iz političnih razlogov ali same izvedbe, pomenilo odlog ostalih reform. Tabela omogoča lažjo predstavljivost časovnega okvira in vrstnega reda izvedbe glavnih reform, predvidenih v Državnem programu. Dosledno in učinkovito izvajanje Državnega programa ne bo odvisno le od vlade in državnega zbora, saj bodo morali sodelovati vsi udeleženci gospodarskega in socialnega življenja Slovenije. Brez soglasja socialnih partnerjev izvajanje državnega programa ne bo učinkovito, tranzicijski stroški pa bodo večji. Soglasje bo potrebno predvsem na področju plač in ostalih dohodkov in sicer v skladu z uresničevanjem drugih ciljev v določenih časovnih okvirih. Bistvenega pomena je tudi, da bo to soglasje pripeljalo do pravil, ki se bodo dejansko uresničevala.