Pored centralne baze podataka, Poslovni Forum tvrtkama i obrtnicima pruža i druge usluge:

 ● trgovačko posredovanje na domačem i inozemnom tržištu
 ● konzalting u području investicija, te izrada predinvesticijskih i investicijskih studija i njihova ocjena
 ● izrada Internet prezentacija
 ● pružanje savjeta o vrsti i konfiguraciji računalne opreme i pripadajuće programske podrške i analiziranje potreba i problema korisnika i davanje odgovarajućega rješenja
 ● razvoj, izradu, pribavljanje i dokumentiranje programske podrške po narudžbi korisnika
 ● pisanje programa prema uputama i potrebama korisnika
 ● obradu podataka uz uporabu programa korisnika ili vlastitog programa usluge unosa podataka
 ● razvoj baze podataka: povezivanje podataka iz različitih izvora
 ● pohranjivanje podataka: pripremu slogova za prihvat informacija u zadanom obliku
 ● dostupnost baze podataka: pružanje podataka u traženom formatu izravnim pretraživanjem ili pristupom (računalnim upravljanjem) svakome ili određenim korisnicima, razvrstanih po zahtjevu
 ● održavanje i popravak uredskih i knjigovodstvenih strojeva te računalnih sustava
 ● ispitivanje mogućnosti tržišta, prihvatljivost i upoznavanje proizvoda i kupovnih navika potrošača radi promicanja prodaje i razvoja novih proizvoda, uključujući statističku analizu rezultata
 ● ispitivanje javnoga mnijenja o političkim, ekonomskim i društvenim pitanjima i statistička analiza
 ● davanje savjeta, usmjeravanje i operativnu pomoć poduzećima i javnim službama
 ● savjete i pomoć poduzećima i javnim službama u vezi s planiranjem, organizacijom, efikasnošću i kontrolom, upravljačke informacije itd.
 ● arbitraža i usuglašavanje između uprave i radnika
 ● kreiranje i provođenje promidžbenih djelatnosti
 ● kreiranje i postavljanje reklama na otvorenom prostoru npr. oglasnih ploča, panoa, priopćenja, izloga, izložbenih dvorana, oslikavanje automobila, autobusa, itd.
 ● oglašavanje preko medija tj. prodaja vremena i prostora za razno medijsko oglašavanje
 ● raspačavanje ili odašiljanje oglasnoga materijala ili uzoraka
 ● zakup i davanje prostora za oglašavanje
 ● izradu fotografija za komercijalne svrhe i za građanstvo
 ● adresiranje, ulaganje, pečaćenje i slanje poštom omotnica i promidžbenog materijala,
 ● sastavljanje adresara za slanje poštom itd.
 ● naplata računa, ocjena kreditne sposobnosti pojedinaca i tvrtki ili njihovoga poslovanja
 ● poslovno posredništvo tj. dogovaranje kupnje ili prodaje manjih ili srednjih poduzeća, kancelarija, ordinacija i sl.
 ● modno dizajniranje tkanina, odjeće, obuće, nakita, namještaja i drugih proizvoda
 ● organiziranje sajmova, izložaba i kongresa
 ● agencijsko posredovanje u korist pojedinaca za dobivanje angažmana (zaposlenja) u filmskoj, kazališnoj predstavi ili drugoj zabavnoj ili sportskoj atrakciji, te plasiranje igara, knjiga, umjetničkih djela, fotografija itd

Opširnije informacije...

00000000Glavni cilj strategije vključevanja Slovenije v EU na ekonomskem in socialnem področju je opredeliti in zasnovati niz usklajenih srednjeročnih ekonomskih in socialnih politik, potrebnih za zaključek ekonomske preobrazbe Slovenije in pripravo gospodarstva na vključitev v EU. Strategija ima štiri operativne cilje: analizirati doseženo raven ekonomske in socialne preobrazbe Slovenije, določiti specifične cilje posameznih sektorjev in področij, začrtati usklajen sistem reform in ukrepov ekonomske politike, ki so potrebni za dosego teh ciljev in vzpostaviti ustrezne mehanizme za nadzorovanje izvajanja reform in ukrepov. Strategija je pripravljena tako, da omogoča opredelitev ekonomskih in socialnih politik v obliki izvedljivih ukrepov, ki upoštevajo dani institucionalni okvir za oblikovanje ekonomske politike. Ti ukrepi naj bi bili hkrati usmerjeni k preobrazbi v tržno gospodarstvo in približevanju EU. Predviden je tudi reden dialog z Evropsko komisijo o napredovanju predpristopnega procesa v Sloveniji, ki naj bi presegal naštevanje splošnih ciljev in strategij in temeljil na plodni razpravi o politikah in njihovih posledicah. Te izmenjave mnenj naj bi na eni strani izboljšale obveščenost Evropske komisije o napredku slovenskega gospodarstva na poti približevanja EU, na drugi strani pa bi Sloveniji omogočale uporabo znanja in informacij Evropske komisije na področjih makroekonomskih in strukturnih politik. Strategija je razdeljena na štiri dele. V prvem delu temeljnim zahtevam vključevanja v EU sledi splošna analiza sedanjega stanja gospodarstva in problemov, ki jih bo treba rešiti v prihodnjih letih, če bo Slovenija želela uspešno zaključiti proces tranzicije in vključevanja. Ta analiza je osredotočena na časovno sosledje ukrepov, ki jih bo treba sprejeti v naslednjih letih, ter na izbor reform, ki so pomembne za uspešen zaključek procesa tranzicije in vključevanja. Izpostavlja tudi bistvena vprašanja, ki so se zastavila ob pripravi Strategije, in prikazuje, kateri makroekonomski procesi so povezani z njenim uresničevanjem v primerjavi s stanjem "status quo", to je njenim neuresničevanjem. Drugi in tretji del Strategije prikazujeta natančno analizo stanja in potrebne ukrepe po posameznih sektorjih. Drugi del vključuje makroekonomski okvir in podlage za uspešno približevanje slovenskega gospodarstva EU. Prične se z razpravo o monetarni politiki in pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za zniževanje inflacije in obrestnih mer na primerljivo evropsko raven; obravnava fiskalno politiko, ki bo potrebna za ohranjanje stabilnega javnega financiranja, nato ocenjuje pomen primerne dohodkovne politike za makroekonomsko stabilnost ter zaključi s predstavitvijo politike mednarodnih odnosov, ki bi pospešila izpeljavo potrebnih reform. Za razvoj stabilnega gospodarstva, ki bi hkrati izpolnjevalo zahtevane pogoje Evropske monetarne unije (EMU), to je znižanje in ohranjanje nizkih stopenj inflacije, mora makroekonomski politiki nuditi oporo vrsta strukturnih sektorskih reform. Te strukturne reforme, ki jih Strategija obravnava v tretjem delu, so usmerjene k povečevanju mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in k oblikovanju socialno in okoljsko sprejemljivih politik. Uvodni del obravnava področji liberalizacije cen in konkurence, ki sta temelj vključitve v notranji trg. Naslednji dve poglavji obravnavata reforme podjetij in finančnega sektorja, ki so bistvenega pomena za izboljševanje učinkovitosti gospodarstva in zmožnosti prilagoditve gibanjem povpraševanja na domačem in tujih trgih. Trajna gospodarska rast in vključitev v EU terjata tudi precejšnja vlaganja v infrastrukturo in sta povezani s prestrukturiranjem javnih gospodarskih služb. Za preoblikovanje gospodarstva v uspešno tržno gospodarstvo bodo potrebne določene strukturne prilagoditve na področju proračuna in nadaljevanje davčne reforme, posebno uveljavitev davka na dodano vrednost - DDV. V okviru hitrih ekonomskih sprememb so reforme na trgu dela in na področju socialne varnosti temeljnega pomena za izboljšanje učinkovitosti gospodarstva, in sicer s povečanjem mobilnosti delovne sile in z ohranjanjem socialne sprejemljivosti tranzicije. Naslednje poglavje obravnava vključevanje v EU na področju kmetijstva. Kar zadeva ekološka vprašanja, je treba v predpristopnem obdobju najprej prilagoditi institucionalno strukturo, postopke in pristope. Ta prizadevanja bodo spremljala dodatna vlaganja, ki bodo zmanjševala obstoječi razkorak med Slovenijo in EU na tem področju. Posledice preobrazbe gospodarstva v posameznih regijah ne bodo enakomerne. Ta vprašanja bo treba rešiti z regionalno politiko, ki ima za cilj zmanjševanje regionalnih razlik. Zadnje poglavje obravnava skupna pravila delovanja notranjega trga EU. Četrti del Strategije predstavlja časovni razpored izvajanja potrebnih politik, ki povzemajo cilje Strategije, osnovne ukrepe, ki jih bo treba sprejeti in uveljaviti, ter njihov vrstni red. Z uresničenjem srednjeročne pristopne strategije naj bi Slovenija do konca leta 2001 postala enakovredna partnerica na notranjem trgu EU. Drugemu paketu reform, ki se nanaša na zaključek gospodarskega prehoda, bo treba posvetiti največ pozornosti. Da bi Slovenija izpolnila pogoje za uspešno vključevanje na ekonomskem in socialnem področju (doseganje trajne rasti v razmerah enotnega trga in sprejem pravnega reda EU), mora uspešno dokončati naslednje reforme: gospodarsko stabilizacijo, ekonomsko tranzicijo, ureditev lastninskih pravic in izvedbo strukturnih reform, potrebnih za delovanje tržnega gospodarstva ter sprejeti pravila in predpise za dosego zahtevane stopnje združljivosti z gospodarstvi drugih udeleženk notranjega trga, to je s članicami EU. Časovni razpored reform je bistven za njihovo uspešno dokončanje. Najpomembnejša med njimi je gospodarska stabilizacija, saj nobeno tržno gospodarstvo ne more uspešno delovati, če niso odpravljene glavne makroekonomske ovire ali če se trajno ohranjata javnofinančni in plačilnobilančni primanjkljaj. Makroekonomsko stabilnost je, potem ko je enkrat dosežena, treba tudi ohranjati, saj je temelj uspešnosti strukturnih ukrepov (posebej za sprostitev cen in trgovine), ki so potrebni za preoblikovanje v tržno gospodarstvo. Če bi stabilizacijo dosegli brez podpore strukturnih ukrepov, bi se povpraševanje sicer ustrezno zmanjšalo in prilagodilo ponudbi, vendar se viri, ki bi spodbujali ponudbo, ne bi ustrezno prilagodili in gospodarstvo bi postopoma zašlo v vse hujše težave. Če se strukturni ukrepi izvajajo brez podpore splošne stabilizacije, je njihov učinek lahko prav nasproten od želenega, saj povzročajo predvsem višjo inflacijo in primanjkljaj na tekočem računu. Tretji paket ukrepov - sprejem pravnega reda EU - je za vključevanje prav tako nujen. V mnogih primerih že njegovo uresničevanje prinaša pomembne strukturne reforme, ki podpirajo tranzicijo. Očitno je torej, da morajo strukturni ukrepi dopolnjevati stabilizacijo in ukrepe tranzicije, ne morejo pa jih nadomestiti ali prehitevati. Nadaljevanje preoblikovanja podjetniškega in finančnega sektorja pa je pravzaprav to, kar gospodarska tranzicija dejansko pomeni. Proces formalnega lastninskega preoblikovanja je zaključen, večina podjetij je že prestrukturirana in sanacija bank je končana. Tako so izpolnjeni temeljni pogoji za oblikovanje tržnega gospodarstva, ki se bo srednjeročno lahko spopadalo s pritiski enotnega trga. Ti pogoji so bili poudarjeni tudi v dokumentu Agenda 2000 in mnenju Evropske komisije o prošnji Slovenije za članstvo v EU. Vendar pa še ni dokončno izpolnjen temeljni predpogoj za ohranjanje tržnega gospodarstva, to pa je dobičkonosni podjetniški sektor. Za izpolnitev pogojev za uspešno vključitev v EU se bo treba soočiti s tremi ključnimi področji: pogoji za zagotavljanje trajne dobičkonosnosti zunanje in notranje privatiziranih podjetij, ki bodo v prihodnosti predstavljala jedro gospodarskega razvoja; dokončanjem privatizacije, predvsem socialno in finančno sprejemljivo prestrukturiranje; pospešitvijo novih domačih in tujih vstopov. Za reševanje teh vprašanj se bo treba osredotočiti na reformo finančnega sektorja, na ukrepe, ki lahko izboljšajo sposobnost vodenja poslov v podjetniškem sektorju, na vzpostavitev večje konkurence na trgu (s posvečanjem posebne pozornosti postopnemu sproščanju cen, javnim gospodarskim službam in državnim monopolom), na reformo socialnega sektorja in reformo davčnega sistema. Teh reform ni mogoče obravnavati posamezno, saj bi zaostajanje ene ogrozilo napredek drugih. Tretja razsežnost celotne Strategije - sprejetje pravil in predpisov EU - je neizbežna in bo pomembno dopolnjevala izpolnitev prvih dveh. Zakonodaja se bo uvajala po načelu prednosti. Prednostna bodo pravila za področja, kjer bo sprejetje predpisov EU olajšalo ali ohranjalo gospodarsko stabilizacijo in proces tranzicije (zakoni v zvezi z naložbami, prevzemi itd.). Sledila bodo pravila, ki so pomembna, pa vendarle ne ključna, za izvajanje glavnih reform. Če njihovo sprejetje ne bo izrecno zahtevano še pred vključitvijo v EU, bo sprejem nekaterih pravil prestavljen na poznejša obdobja, še posebej, če bi njihova takojšnja uvedba lahko ogrozila stabilizacijo gospodarstva oziroma nedokončanje procesa tranzicije. Primer za to so kapitalski tokovi, ki naj bi jih v primeru, če so namenjeni neposrednim tujim naložbam, spodbudili takoj, a bi lahko povzročali probleme pri ohranjanju stabilizacije gospodarstva, če bi pričeli takoj veljati tudi za portfolio naložbe. Temelj takšnega časovnega razporeda reform in ukrepov je nadaljnje utrjevanje gospodarske stabilizacije. Pogoj zanjo ni toliko takojšnje znižanje inflacije na najmanjšo možno stopnjo, pač pa trajno odpravljanje strukturnih dejavnikov, ki vplivajo na njeno sedanjo trdoživost. Izvajanje reform in proces vključevanja bosta lažja ob višjih stopnjah rasti. Rast ustvarja večji manevrski prostor tako podjetjem kot javnemu sektorju. Tako bo lažje obvladovati z reformami povezane probleme, ki so posledica različnih, pogosto tudi nasprotujočih učinkov ekonomskih politik. Strategija je torej usmerjena tudi k zagotavljanju najvišje možne rasti, seveda v povezavi z nadaljnjo stabilizacijo. Zakon o ratifikaciji Evropskega sporazuma o pridružitvi Objava v Ur. listu: MP 13/97, 24/07/97 (stran 769) Z A K O N O RATIFIKACIJI EVROPSKEGA SPORAZUMA O PRIDRUŽITVI MED REPUBLIKO SLOVENIJO NA ENI STRANI IN EVROPSKIMI SKUPNOSTMI IN NJIHOVIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI, KI DELUJEJO V OKVIRU EVROPSKE UNIJE NA DRUGI STRANI S SKLEPNO LISTINO TER PROTOKOLA, S KATERIM SE SPREMINJA EVROPSKI SPORAZUM O PRIDRUŽITVI MED REPUBLIKO SLOVENIJO NA ENI STRANI IN EVROPSKIMI SKUPNOSTMI TER NJIHOVIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI, KI DELUJEJO V OKVIRU EVROPSKE UNIJE NA DRUGI STRANI (MESP) 1. člen Ratificira se Evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani s sklepno listino (v nadaljnjem besedilu: sporazum), podpisan 10. junija 1996 v Luksemburgu ter Protokol, s katerim se spreminja Evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi ter njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani, podpisan 11. novembra 1996 v Bruslju. 2. člen Sporazum in protokol se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasita: * Besedilo sporazuma 3. člen Za izvajanje sporazuma in protokola skrbi Vlada Republike Slovenije. 4. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe. Številka: 311-04/97-27/3 Ljubljana, dne 15. julija 1997 Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. * Besedila sporazuma in protokola v ostalih jezikih držav članic Evropskih skupnosti so na vpogled v sektorju za mednarodne pravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve. Evropski sporazum o pridružitvi Evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani Uvod in 1.člen I. Oddelek Splošna načela II. Oddelek Politični dialog III. Oddelek Prost pretok blaga I. Poglavje Industrijski izdelki II. Poglavje Kmetijstvo III. Poglavje Ribištvo IV. Poglavje Skupne odločbe IV. Oddelek Pretok delovne sile, pravica do ustanavljanja, opravljanje storitev I. Poglavje Pretok delovne sile II. Poglavje Pravica do ustanavljanja III. Poglavje Opravljanje storitev med Skupnostjo in Slovenijo IV. Poglavje Splošne določbe V. Oddelek Plačila, kapital, konkurenca in druge gospodarske določbe, približevanje zakonodaje I. Poglavje Tekoča plačila in pretok kapitala II. Poglavje Konkurenca in druge gospodarske določbe III. Poglavje Približevanje zakonodaje VI. Oddelek Gospodarsko sodelovanje VII. Oddelek Preprečevanje nezakonitih dejavnosti VIII. Oddelek Kulturno sodelovanje IX. Oddelek Finančno sodelovanje X. Oddelek Določbe v zvezi s osimskimi sporazumi in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Italijo XI. Oddelek Institucionalne, splošne in končne določbe Seznam prilog I. oddelek: Splošna načela 2. člen Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kot so razglašeni v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in opredeljene v Helsinški sklepni listini in v Pariški listini za novo Evropo, kot tudi načela tržnega gospodarstva, izražena v Listini Bonnske konference KVSE o gospodarskem sodelovanju, tvorijo podlago notranje in zunanje politike pogodbenic in so bistvene sestavine tega Sporazuma. 3. člen Pridružitev vključuje prehodno obdobje, ki traja največ šest let in je razdeljeno na dve zaporedni fazi, od katerih prva traja načeloma štiri leta in druga dve leti. Prva faza se začne z začetkom veljavnosti tega Sporazuma. Pridružitveni svet, ustanovljen po 110. členu, redno preverja uporabo tega Sporazuma in izvajanje gospodarskih reform Slovenije na podlagi načel, navedenih v preambuli Sporazuma. V dvanajstih mesecih pred iztekom prve faze se sestane Pridružitveni svet in odloči o prehodu v drugo fazo ter o vseh možnih spremembah, ki jih je treba izvesti v zvezi z vsebino določb, ki urejajo drugo fazo. Pri tem bo upošteval rezultate preverjanja, omenjenega v drugem odstavku. Fazi, ki sta predvideni v prvem, drugem in tretjem odstavku, se ne uporabljata za III. oddelek. II. oddelek: Politični dialog 4. člen Politični dialog med Evropsko unijo in Slovenijo se bo še naprej razvijal in krepil. Spremljal in utrjeval bo približevanje med Evropsko unijo in Slovenijo, podpiral politične in gospodarske spremembe, ki potekajo ali pa so že nastale v tej državi, ter prispeval k vzpostavljanju tesnih vezi solidarnosti in novih oblik sodelovanja med pogodbenicama. Namen političnega dialoga je spodbujati zlasti: polno vključitev Slovenije v skupnost demokratičnih narodov in njeno postopno približevanje Evropski uniji; pospešeno zbliževanje stališč pogodbenic glede mednarodnih vprašanj in zlasti glede tistih zadev, ki bi lahko bistveno vplivale na pogodbenice; boljše sodelovanje na področjih skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije; skupne poglede na varnost in stabilnost v Evropi. 5. člen Politični dialog se odvija v večstranskem okviru in v skladu z oblikami in prakso vzpostavljenimi s pridruženimi državami srednje Evrope. 6. člen Na ministrski ravni se politični dialog odvija v okviru Pridružitvenega sveta, ki ima splošno pristojnost za vse zadeve, ki bi mu jih pogodbenici morda želeli predložiti v obravnavo. Z dogovorom med pogodbenicama se vzpostavijo druge oblike političnega dialoga, zlasti: po potrebi, sestanki višjih uradnikov (na ravni političnih direktorjev), ki predstavljajo Slovenijo na eni strani, in predsedstvo Sveta Evropske unije in Komisijo, na drugi strani; polna uporaba vseh diplomatskih poti med pogodbenicami, vključno z ustreznimi stiki v tretjih državah in v okviru Združenih narodov, OVSE in drugih mednarodnih forumov; vključitev Slovenije v skupino držav, ki prejemajo redne informacije o dejavnostih, vodenih v okviru skupne zunanje in varnostne politike, kot tudi izmenjava informacij z namenom, da se dosežejo cilji določeni v 4. členu; katerakoli druga sredstva, ki bi koristno prispevala k utrjevanju, razvoju in pospeševanju tega dialoga. 7. člen Politični dialog na parlamentarni ravni lahko poteka v okviru Pridružitvenega parlamentarnega odbora, ustanovljenega po 116. členu. oddelek: Prost pretok blaga 8. člen 1. Skupnost in Slovenija v prehodnem obdobju, ki traja največ šest let od začetka veljavnosti tega Sporazuma, postopno vzpostavita območje proste trgovine po določbah tega Sporazuma in v skladu s Sporazumom GATT 1994 in STO. 2. V trgovini med obema pogodbenicama se za razvrščanje blaga uporablja Kombinirana nomenklatura. 3. Osnovna carinska dajatev za vsak izdelek, ki se mora postopno zniževati kot je določeno v tem Sporazumu je dajatev, ki se je dejansko uporabljala erga omnes na dan pred podpisom tega Sporazuma. 4. Če se po začetku veljavnosti tega Sporazuma uporablja erga omnes kakršnokoli znižanje carine - zlasti znižanja na podlagi carinskega sporazuma, sklenjenega v okviru urugvajskega kroga pogajanj GATT - je s tako znižanimi dajatvami treba zamenjati v tretjem odstavku navedeno osnovno carinsko dajatev od dneva, ko se taka znižanja začno uporabljati. 5. Skupnost in Slovenija se medsebojno obveščata o svojih osnovnih carinskih dajatvah. I. poglavje: Industrijski izdelki 9. člen 1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali iz Slovenije, ki so našteti v 25. do 97. poglavju Kombinirane nomenklature, z izjemo tistih izdelkov, ki so našteti v Prilogi I. 2. Določbe od 10. do 14. člena se ne uporabljajo za tekstilne izdelke in izdelke iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, kot je določeno v 16. in 17. členu. 3. Trgovinska menjava med pogodbenicami za izdelke iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo poteka v skladu z določbami navedene pogodbe. 10. člen 1. Carinske dajatve pri uvozu v Skupnost za izdelke s poreklom iz Slovenije, ki niso našteti v Prilogi II, se odpravijo z začetkom veljavnosti tega Sporazuma. 2. Carinske dajatve pri uvozu v Skupnost za izdelke slovenskega porekla, ki so našteti v Prilogi II, se začasno opustijo v mejah letnih carinskih plafonov Skupnosti, ki se progresivno zvišujejo v skladu s pogoji, določenimi v omenjeni prilogi z namenom, da bi dosegli popolno odpravo carinskih dajatev pri uvozu teh izdelkov na dan 1. januarja 2000. 3. Količinske omejitve pri uvozu v Skupnost in ukrepi z enakim učinkom, se za izdelke s poreklom iz Slovenije odpravijo na dan začetka veljavnosti tega Sporazuma. 11. člen 1. Carinske dajatve pri uvozu v Slovenijo za blago s poreklom iz Skupnosti, ki ni našteto v Prilogah III in IV, se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma. 2. Carine za uvoz v Slovenijo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, ki so našteti v Prilogi III, se postopno znižujejo po naslednjem časovnem razporedu: 1. januarja 1996 se vsaka carina zniža na 80 % osnovne carinske dajatve; 1. januarja 1997 se vsaka carina zniža na 55 % osnovne carinske dajatve; 1. januarja 1998 se vsaka carina zniža na 30 % osnovne carinske dajatve; 1. januarja 1999 se vsaka carina zniža na 15 % osnovne carinske dajatve; 1. januarja 2000 se preostale carine odpravijo. 3. Carinske dajatve pri uvozu v Slovenijo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, ki so našteti v Prilogi IV, se postopno znižujejo po naslednjem časovnem razporedu: 1. januarja 1996 se vsaka carina zniža na 90 % osnovne carinske dajatve; 1. januarja 1997 se vsaka carina zniža na 70 % osnovne carinske dajatve; 1. januarja 1998 se vsaka carina zniža na 45 % osnovne carinske dajatve; 1. januarja 1999 se vsaka carina zniža na 35 % osnovne carinske dajatve; 1. januarja 2000 se vsaka carina zniža na 20 % osnovne carinske dajatve; 1. januarja 2001 se preostale carine odpravijo. 4. Količinske omejitve pri uvozu v Slovenijo za blago s poreklom iz Skupnosti in ukrepi z enakim učinkom se odpravijo ob začetku veljavnosti tega Sporazuma. 12. člen Določbe, ki se nanašajo na odpravo carinskih dajatev pri uvozu, veljajo tudi za carinske dajatve fiskalne narave. 13. člen Ob začetku veljavnosti tega Sporazuma Skupnost in Slovenija v medsebojni trgovinski menjavi odpravita vse dajatve, ki imajo enakovreden učinek kot carinske dajatve pri uvozu. 14. člen 1. Ob začetku veljavnosti tega Sporazuma Skupnost odpravi vse carinske dajatve pri izvozu in dajatve z enakovrednim učinkom. Ob začetku veljavnosti tega Sporazuma Slovenija odpravi vse carinske dajatve pri izvozu in dajatve z enakovrednim učinkom, razen za izdelke, ki so našteti v Prilogi XII, za katere se odpravijo po časovnem razporedu, določenim v omenjeni prilogi. 2. Ob začetku veljavnosti tega Sporazuma Skupnost in Slovenija odpravita vse količinske omejitve pri izvozu in ukrepe z enakovrednim učinkom. 15. člen Slovenija izjavlja, da je pripravljena znižati svoje carinske dajatve v trgovinskem prometu s Skupnostjo hitreje, kot je predvideno v 11. členu, če bo to dopuščal njen splošni gospodarski položaj in položaj zadevnega sektorja gospodarstva. Skupnost izjavlja, da je v podobnih okoliščinah pripravljena nadalje povečati ali hitreje odpraviti carinske plafone, omenjene v drugem odstavku 10. člena. Pridružitveni svet sprejme v ta namen priporočila. 16. člen Protokol 1 določa režim, ki se uporablja za v njem navedene tekstilne izdelke. 17. člen Protokol 2 določa režim, ki se uporablja za izdelke iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. 18. člen 1. Določbe tega poglavja ne izključujejo, da Skupnost za izdelke s poreklom iz Slovenije zadrži kmetijsko komponento v carinah, ki se uporabljajo za izdelke, naštete v Prilogi V. 2. Določbe tega poglavja ne izključujejo, da Slovenija za izdelke s poreklom iz Skupnosti uvede kmetijsko komponento v carine, ki se uporabljajo za izdelke, naštete v Prilogi V. II. poglavje: Kmetijstvo 19. člen 1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za kmetijske izdelke s poreklom iz Skupnosti ali iz Slovenije. 2. Izraz "kmetijski izdelki" pomeni izdelke, ki so našteti v 1. do 24. poglavju Kombinirane nomenklature, ter izdelke, ki so našteti v Prilogi I, izključuje pa ribiške izdelke, določene v Uredbi (EGS) št. 3759/92. 20. člen Protokol 3 določa režim trgovinske menjave za predelane kmetijske izdelke, ki so v njem našteti. 21. člen 1. Skupnost z začetkom veljavnosti tega Sporazuma odpravi količinske omejitve in ukrepe z enakovrednim učinkom pri uvozu kmetijskih izdelkov s poreklom iz Slovenije. 2. Od začetka veljavnosti tega Sporazuma Skupnost pri uvozu kmetijskih izdelkov s poreklom iz Slovenije priznava koncesije navedene v Prilogi VI. 3. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma Slovenija odpravi količinske omejitve in ukrepe z enakovrednim učinkom pri uvozu kmetijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti. 4. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma Slovenija priznava pri uvozu izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Slovenijo koncesije, navedene v Prilogi VII. 5. Ob upoštevanju obsega medsebojne trgovinske menjave kmetijskih izdelkov, njene posebne občutljivosti, pravil skupne kmetijske politike Skupnosti, pravil kmetijske politike Slovenije in posledic večstranskih trgovinskih pogajanj v okviru sporazuma GATT 1994 in STO, Skupnost in Slovenija v Pridružitvenem svetu - od izdelka do izdelka posebej ter skladno in vzajemno - pregledata možnosti za medsebojno podeljevanje nadaljnjih koncesij. 22. člen Ne glede na druge določbe tega Sporazuma in zlasti njegovega 31. člena, če glede na posebno občutljivost kmetijskih trgov uvoz izdelkov s poreklom iz ene od obeh pogodbenic, za katere veljajo koncesije, podeljene po 21. členu, povzroči resne motnje na trgih druge pogodbenice, pogodbenici takoj začneta s posvetovanji z namenom, da najdeta ustrezno rešitev. Dokler take rešitve ne najdeta, lahko prizadeta pogodbenica sprejme ukrepe, ki se ji zdijo potrebni. III. poglavje: Ribištvo 23. člen Določbe tega poglavja se uporabljajo za ribiške izdelke s poreklom iz Skupnosti ali iz Slovenije, na katere se nanaša Uredba (EGS) št. 3759/92 o skupni organizaciji trga za ribiške izdelke in druge izdelke vodne kulture. 24. člen 1. Z začetkom veljavnosti tega sporazuma velja za ribiške izdelke s poreklom iz Slovenije, naštete v Prilogi VIIIa, znižanje carin, kot je predvideno v omenjeni prilogi. Mutatis mutandis se določbe 21. in 22. člena uporabljajo tudi za ribiške izdelke. 2. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma velja za ribiške izdelke s poreklom iz Skupnosti, naštete v Prilogi VIIIb, znižanje carin, kot je predvideno v omenjeni prilogi. Mutatis mutandis se določbe 21. in 22. člena uporabljajo tudi za ribiške izdelke. IV. poglavje: Skupne določbe 25. člen Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovinsko menjavo vseh izdelkov med pogodbenicama, razen kadar je v tem Sporazumu ali v Protokolih 1, 2 in 3 drugače predvideno. 26. člen Mirovanje 1. V trgovinski menjavi med Skupnostjo in Slovenijo se od začetka veljavnosti tega Sporazuma pri uvozu ali izvozu ne smejo uvajati nove carine ali dajatve z enakovrednim učinkom, tistih, ki se že uporabljajo, pa se ne sme povečati. 2. V trgovinski menjavi med Skupnostjo in Slovenijo se od začetka veljavnosti tega Sporazuma pri uvozu ali izvozu ne sme uvesti nobena nova količinska omejitev ali ukrep z enakovrednim učinkom, obstoječih pa se ne sme zaostrovati. 3. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena nikakor ne smejo omejevati izvajanja kmetijske politike Slovenije in Skupnosti ali sprejemanja kakršnihkoli ukrepov v okviru te politike, če s tem ni prizadet uvozni režim, določen v Prilogah VI in VII, kar pa ne vpliva na koncesije podeljene po 21. členu. 27. člen Prepoved fiskalne diskriminacije 1. Pogodbenice ne izvajajo nobenega ukrepa ali postopka notranje fiskalne narave, ki bi posredno ali neposredno lahko povzročil diskriminacijo med izdelki ene pogodbenice in enakimi izdelki s poreklom iz ozemlja druge pogodbenice. 2. Za izdelke, ki se izvažajo na ozemlje ene od obeh pogodbenic, se ne smejo izplačevati višja povračila notranjih posrednih davščin, kot znašajo posredne davščine za te izdelke. 28. člen Carinske unije, območja proste trgovine, čezmejni dogovori 1. Ta Sporazum ne izključuje ohranjanja obstoječih ali ustanavljanja novih carinskih unij, območij proste trgovine ali dogovorov za maloobmejni promet, razen če taki sporazumi spreminjajo trgovinske dogovore, predvidene po tem Sporazumu. Ta Sporazum zlasti ne sme vplivati na izvajanje posebnih dogovorov, ki urejajo pretok blaga in so določeni v sporazumih o obmejnem sodelovanju, ki so bili predhodno sklenjeni med eno ali več državami članicami in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in jih je nasledila Republika Slovenija. 2. Pogodbenice se v okviru Pridružitvenega sveta med seboj posvetujejo o sporazumih, s katerimi se ustanavljajo take carinske unije ali območja proste trgovine, in kjer bo to potrebno, o drugih pomembnejših vprašanjih v zvezi z njihovo trgovinsko politiko do tretjih držav. Posvetovanja potekajo zlasti v primeru, ko taka tretja država pristopi k Skupnosti, in sicer z namenom, da se upoštevajo v tem sporazumu navedeni skupni interesi Skupnosti in Slovenije. 29. člen Izjemni carinski ukrepi Slovenija lahko sprejme časovno omejene izjemne ukrepe, ki odstopajo od določb 11. člena in prvega odstavka 26. člena, in sicer v obliki povečanih carinskih dajatev. Ti ukrepi se lahko nanašajo samo na mlade gospodarske panoge ali na določene sektorje gospodarstva, ki so v postopku prestrukturiranja ali v velikih težavah, zlasti kadar te težave povzročajo večje socialne probleme. Carinske dajatve, ki so v Sloveniji na podlagi omenjenih ukrepov uvedene pri uvozu izdelkov s poreklom iz Skupnosti, ne smejo presegati 25 % ad valorem in morajo vsebovati preferencialno komponento za izdelke s poreklom iz Skupnosti. Skupna vrednost uvoza izdelkov, za katere veljajo ti ukrepi, ne sme presegati 15 % vrednosti vsega uvoza industrijskih izdelkov iz Skupnosti, kot so določeni v I. poglavju, v zadnjem letu, za katero so na voljo statistični podatki. Ti ukrepi se uporabljajo največ pet let, razen če Pridružitveni svet odobri daljše časovno obdobje. Prenehajo se uporabljati najkasneje ob izteku prehodnega obdobja. Takih ukrepov pa za določen izdelek ni mogoče uvesti, če so potekla tri leta od odprave vseh carin in količinskih omejitev oziroma dajatev ali ukrepov z enakovrednim učinkom. Slovenija mora Pridružitveni svet obvestiti o vseh izjemnih ukrepih, ki jih namerava sprejeti in na zahtevo Skupnosti se je o takih ukrepih in o sektorjih, na katere se nanašajo, treba posvetovati v Pridružitvenem svetu, še preden začno taki ukrepi veljati. Ob sprejemanju takih ukrepov Slovenija predloži Pridružitvenemu svetu tudi časovni razpored odpravljanja carinskih dajatev, ki jih uvaja po tem členu Sporazuma. Ta razpored mora predvideti postopno opuščanje tako uvedenih carin, s katerim je treba začeti najkasneje dve leti po uvedbi dajatev, in sicer po enakih letnih stopnjah. Pridružitveni svet lahko sprejme sklep o drugačnem razporedu. 30. člen Dumping Če ena od pogodbenic ugotovi, da v trgovinski menjavi z drugo pogodbenico prihaja do dumpinga v smislu VI. člena sporazuma GATT 1994, lahko proti takemu ravnanju ustrezno ukrepa v skladu s Sporazumom o izvajanju VI. člena sporazuma GATT 1994, v skladu s svojo ustrezno notranjo zakonodajo in po pogojih ter postopkih, ki so določeni v 34. členu. 31. člen Splošna zaščitna klavzula Kadar se določen izdelek uvaža v tako povečanih količinah ali pod takimi pogoji, da povzroči ali bi lahko povzročil resno škodo domačim proizvajalcem podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov na ozemlju ene od pogodbenic ali resne motnje v kateremkoli sektorju gospodarstva ali težave, ki bi lahko povzročile resno poslabšanje gospodarskega položaja območja, lahko Skupnost ali Slovenija, torej prizadeta pogodbenica, sprejme ustrezne ukrepe po pogojih ter v skladu s postopki, ki so določeni v 34. členu. 32. člen Klavzula o pomanjkanju Kadar ravnanje po določilih 14. in 26. člena pripelje do ponovnega izvoza takega izdelka v tretjo državo, za katerega pogodbenica, ki izvaža ohranja uvedene izvozne količinske omejitve, izvozne carine ali ukrepe ali dajatve z enakovrednim učinkom, ali resnega pomanjkanja ali nevarnosti resnega pomanjkanja izdelka, ki je bistvenega pomena za pogodbenico, ki izvaža, in kadar taki položaji povzročijo ali bi lahko povzročili večje težave za pogodbenico, ki izvaža, lahko ta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe pod pogoji in v skladu s postopki, določenimi v 34. členu. Ukrepi morajo biti nediskriminacijski in odpravljeni takoj, ko ni več razlogov, ki jih opravičujejo. 33. člen Državni monopoli Države članice in Slovenija postopno prilagajajo vse državne monopole tržne narave, tako da zagotovijo, da do konca četrtega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma med državljani držav članic in Slovenije ne bo več nobene diskriminacije glede pogojev za nabavo in trženje blaga. Pridružitveni svet se obvesti o sprejetih ukrepih za dosego tega cilja. 34. člen Postopki 1. Če bi Skupnost ali Slovenija za uvoz izdelkov, ki bi lahko povzročili težave v smislu 31. člena, uvedla določene upravne postopke z namenom, da hitro zbere informacije o trendih trgovinskih tokov, o tem obvesti drugo pogodbenico. 2. V primerih iz 30., 31. in 32. člena Skupnost oz. v danem primeru Slovenija še pred uvedbo ukrepov predvidenih v teh členih, v primerih, na katere se nanaša točka d) tretjega odstavka, pa čim prej, predložita Pridružitvenemu svetu vse pomembne informacije z namenom, da se poišče za pogodbenici sprejemljiva rešitev. Pri izbiri ukrepov je treba dati prednost tistim, ki najmanj motijo izvajanje tega Sporazuma. Pridružitveni svet je treba takoj obvestiti o zaščitnih ukrepih. V njegovem okviru občasno potekajo posvetovanja o teh ukrepih z namenom, da se določi časovni razpored za njihovo odpravo, takoj ko okoliščine to dopuščajo. 3. Za izvajanje drugega odstavka veljajo naslednje določbe: a) V zvezi z 31. členom se težave, ki nastanejo zaradi razmer, na katere se ta člen nanaša, predložijo v proučitev Pridružitvenemu svetu, ki lahko sprejme vse potrebne sklepe za njihovo odpravo. Če Pridružitveni svet ali pogodbenica, ki izvaža nista sprejela sklepa za odpravo težav ali če ni prišlo do nobene druge zadovoljive rešitve v tridesetih dneh od dneva, ko je bila zadeva predložena Pridružitvenemu svetu, lahko pogodbenica, ki uvaža sprejme ustrezne ukrepe za rešitev problema. Ti ukrepi ne smejo presegati obsega, ki je potreben za odpravo nastalih težav. b) V zvezi s 30. členom je treba Pridružitveni svet obvestiti o primerih dumpinga takoj, ko so organi pogodbenice, ki uvaža začeli s preiskavo. Če dumping ni bil odpravljen v smislu VI. člena sporazuma GATT 1994, ali če ni prišlo do nobene druge zadovoljive rešitve v tridesetih dneh od dneva, ko je bila zadeva predložena Pridružitvenemu svetu, lahko pogodbenica, ki uvaža sprejme ustrezne ukrepe. c) V zvezi z 32. členom se težave, ki izhajajo iz razmer, omenjenih v tem členu, predložijo Pridružitvenemu svetu v proučitev. Pridružitveni svet lahko sprejme vse potrebne sklepe za odpravo teh težav. Če takega sklepa ni sprejel v tridesetih dneh od dneva, ko mu je bila zadeva predložena, lahko pogodbenica, ki izvaža uporabi ustrezne ukrepe pri izvozu takega izdelka. d) Kadar zaradi izjemnih okoliščin, ki terjajo takojšnje ukrepanje, ni bilo možno zadeve predhodno javiti oz. jo proučiti, lahko v razmerah, ki so navedene v 30., 31. in 32. členu, Skupnost oz. v danem primeru Slovenija takoj uporabi zaščitne ukrepe, ki so nujno potrebni za obvladovanje položaja, ter o tem takoj obvesti Pridružitveni svet. 35. člen Protokol 4 določa pravila o poreklu blaga, ki se uporabljajo za carinske preferenciale, predvidene v tem Sporazumom. 36. člen Dovoljene omejitve Ta Sporazum ne izključuje tistih prepovedi ali omejitev za uvoz, izvoz ali blago v tranzitu, ki so upravičene na podlagi javne morale, javnega reda ali javne varnosti; varstva zdravja in življenja ljudi, živali ali rastli; varstva neobnovljivih naravnih virov; varstva narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti ali varstva intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ali predpisov v zvezi z zlatom in srebrom. Vendar pa take prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovinske menjave med pogodbenicama. 37. člen Uporaba tega Sporazuma ne vpliva na Uredbo Sveta (EGS) št. 1911/91 z dne 26. junija 1991 o uporabi določb prava Skupnosti na Kanarskih otokih. oddelek: Gospodarsko sodelovanje 73. člen 1. Skupnost in Slovenija vzpostavljata gospodarsko sodelovanje z namenom, da pripomoreta k razvoju in gospodarski rasti Slovenije. Tako sodelovanje bo okrepilo obstoječe gospodarske vezi na najširši možni podlagi v korist obeh pogodbenic. 2. Usmeritve in drugi ukrepi bodo zasnovane v smeri gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije in jih bo vodilo načelo trajnostnega razvoja. Te usmeritve naj bi zagotovile, da se zahteve okolja že od samega začetka povsem upoštevajo in povežejo z zahtevami skladnega družbenega razvoja. 3. V ta namen naj bi se sodelovanje osredotočilo še posebej na usmeritve in ukrepe v zvezi z industrijo, vključno z rudarstvom, naložbami, kmetijstvom, energetiko, transportom, regionalnim razvojem in turizmom. 4. Posebno pozornost je treba posvetiti ukrepom, ki utrjujejo sodelovanje med Slovenijo in državami srednje in vzhodne Evrope. 74. člen Industrijsko sodelovanje 1. Cilj sodelovanja je pospeševati modernizacijo in prestrukturiranje slovenske industrije, tako v javnem kot v zasebnem sektorju ter industrijsko sodelovanje med gospodarskimi subjekti na obeh straneh, pri čemer naj bi imeli za cilj še zlasti krepitev zasebnega sektorja ob spoštovanju zahtev okolja. 2. Sodelovanje spodbuja predvsem: prestrukturiranje posameznih sektorjev; v tej zvezi Pridružitveni svet še zlasti prouči probleme, ki zadevajo sektor premogovništva in jeklarstva, ustanavljanje novih podjetij na področjih, ki ponujajo možnost gospodarske rasti. 3. Pobude za industrijsko sodelovanje naj upoštevajo prioritete, ki jih določi Slovenija. Pobude naj bi bile zlasti namenjene zagotavljanju primernega okvira za podjetja, izboljšanju poslovodnega znanja in izkušenj, pospeševanju trgov, preglednosti trga in poslovnemu okolju ter po potrebi vključujejo tudi tehnično pomoč. 75. člen Spodbujanje in zaščita naložb 1. Sodelovanje med pogodbenicami naj bi ustvarilo ugodno ozračje za domače in tuje zasebne naložbe, kar je bistveno za gospodarsko in industrijsko prestrukturiranje Slovenije. 2. Posebni cilji sodelovanja so: oblikovanje takega zakonskega okvira v Sloveniji, ki spodbuja in ščiti naložbe, sklepanje dvostranskih sporazumov o spodbujanju in zaščiti naložb z državami članicami, kjer je to primerno, sklepanje dvostranskih sporazumov med državami članicami in Slovenijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, kjer je to primerno, izvajanje primernih dogovorov za prenos kapitala, nadaljnje odpravljanje predpisov, izboljšanje gospodarske infrastrukture, izmenjava informacij o naložbenih možnostih na trgovinskih sejmih, razstavah, trgovinskih tednih in drugih prireditvah. 76. člen Standardi in presoja skladnosti 1. Pogodbenice sodelujejo z namenom doseči polno skladnost tehničnih predpisov v Sloveniji s tehničnimi predpisi Skupnosti in postopki evropske standardizacije ter postopki za presojo skladnosti. 2. V ta namen si v sodelovanju prizadevajo: spodbujati uporabo tehničnih predpisov Skupnosti ter evropskih standardov in postopkov za presojo skladnosti, doseči, kjer je to primerno, sklenitev sporazumov o vzajemnem priznavanju na teh področjih, spodbuditi sodelovanje pristojnih slovenskih organov pri delu specializiranih organizacij (CEN, CENELEC, ETSI, EOTC). 3. Skupnost nudi Sloveniji tehnično pomoč, kjer je to primerno. 77. člen Sodelovanje v znanosti in tehnologiji 1. Pogodbenice spodbujajo sodelovanje pri raziskavah in tehnološkem razvoju. Posebno pozornost posvečajo: izmenjavi informacij o svojih znanstvenih in tehnoloških usmeritvah; organizaciji skupnih znanstvenih srečanj (seminarjev in delavnic); skupnim razvojnim in raziskovalnim dejavnostim z namenom spodbuditi znanstveni napredek in prenos tehnologije ter znanja in izkušenj; usposabljanju in programom izmenjav raziskovalcev in strokovnjakov obeh strani; razvoju okolja, ugodnega za raziskave in uporabo novih tehnologij, ter ustreznega varstva pravic intelektualne lastnine v zvezi z izsledki raziskav; sodelovanju Slovenije v programih Skupnosti v skladu s tretjim odstavkom. Po potrebi se zagotovi tehnična pomoč. 2 . Pridružitveni svet določi ustrezne postopke za razvoj sodelovanja. 3. Sodelovanje po okvirnem programu Skupnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja se izvaja po posebnih dogovorih, o katerih se pogodbenice pogajajo in jih sklenejo v skladu s pravnimi postopki vsake od njih. 78. člen Izobraževanje in usposabljanje 1. Pogodbenice sodelujejo z namenom dvigniti raven splošne izobrazbe in poklicne usposobljenosti v Sloveniji, pri čemer upoštevajo prioritete Slovenije. Vzpostavijo institucionalne okvire in načrte sodelovanja na podlagi Evropske fundacije za usposabljanje (European Training Foundation) in programa TEMPUS. V smislu 106. člena se pretehta tudi sodelovanje Slovenije v programih Skupnosti s področja izobraževanja, usposabljanja in mladine. 2. Sodelovanje se osredotoči še zlasti na naslednja področja in v skladu s podrobnejšimi dogovori, ki jih pogodbenice skupaj določijo: razvoj sistema izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji, začetno usposabljanje, usposabljanje na delovnem mestu, prešolanje, vključno z usposabljanjem poslovodnih delavcev v javnih in zasebnih podjetjih in višjih uradnikov državne uprave, še zlasti na prednostnih področjih, ki se določijo, sodelovanje med univerzami ali drugimi visokošolskimi ustanovami, sodelovanje med univerzami ali drugimi visokošolskimi ustanovami in podjetji ter možnost izmenjave učiteljev, mladih znanstvenikov, študentov in organizatorjev izobraževanja (TEMPUS), spodbujanje poučevanja na področju evropskega študija v okviru ustreznih ustanov, podpora pobudam za pospeševanje medsebojnega priznavanja študijskih let in diplom, pospeševanje šolanja nosilcev usposabljanja. 3. Na področju prevajanja se sodelovanje osredotoči na usposabljanje prevajalcev in tolmačev in spodbujanje jezikovnih standardov in izrazoslovja Skupnosti. 79. člen Kmetijstvo in živilskopredelovalni sektor 1. Cilj sodelovanja na tem področju je posodobitev kmetijstva in živilskopredelovalnega sektorja. Prizadevanja so zlasti usmerjena v: razvoj in posodobitev podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo in njihovih načinov skladiščenja, trženja itd., posodabljanje podeželske infrastrukture (transport, oskrba z vodo, telekomunikacije), izboljšanje načrtovanja rabe prostora, vključno z gradbeništvom in urbanizmom, izboljšanje storilnosti in kakovosti z uporabo ustreznih metod in izdelkov; omogočanje usposabljanja in spremljanje uporabe takih metod obdelave zemlje, ki ne onesnažujejo okolja, spodbujanje komplementarnosti v kmetijstvu, spodbujanje tehnološkega sodelovanja v kmetijstvu in izmenjave znanja in izkušenj, še zlasti med zasebnimi sektorji v Skupnosti in v Sloveniji, razvijanje sodelovanja na področju zdravja živali in rastlin z namenom, da se doseže postopna harmonizacija s standardi Skupnosti, in sicer s pomočjo za usposabljanje in organizacijo pregledov. 2. Skupnost po potrebi zagotovi ustrezno tehnično pomoč. 80. člen Energetika 1. V skladu z načeli tržnega gospodarstva in Evropske energetske listine pogodbenice sodelujejo z namenom, da dosežejo postopno združevanje energetskih trgov Evrope. 2. Sodelovanje med drugim vključuje ustrezno tehnično pomoč na naslednjih področjih: oblikovanje in načrtovanje energetske politike, tako na državni kot na regionalni ravni, vključno z dolgoročnimi vidiki, večje odpiranje energetskega trga, vključno z ukrepi za lažji prenos plina in elektrike, proučitev posodobitve energetskih infrastruktur, boljša razdelitev ter boljša in večja raznolikost oskrbe z energijo, vodenje in usposabljanje za sektor energetike, razvoj energetskih virov, spodbujanje varčevanja z energijo in energetske učinkovitosti, vpliv energetske proizvodnje in porabe na okolje, sektor jedrske energije, sektor elektrike in plina, vključno z upoštevanjem možnosti za medsebojno povezavo oskrbnih omrežij, oblikovanje okvirnih pogojev sodelovanja med podjetji v tem sektorju, ki bi lahko vključevalo tudi spodbujanje skupnih vlaganj, prenos tehnologije ter znanja in izkušenj, ki lahko, če je to primerno, vključuje tudi spodbujanje in komercializacijo učinkovitih energetskih tehnologij, uporaba in spodbujanje novih in obnovljivih virov energije. 81. člen Jedrska varnost 1. Cilj sodelovanja pri jedrski varnosti je zagotoviti visoko raven jedrske varnosti. 2. Sodelovanje, ki je primerno za specifičen položaj v Sloveniji, vključuje v glavnem naslednja področja: jedrsko varnost, vključno s predpisi in operativnimi vidiki ter obvladovanje resnih nesreč, zaščita pred sevanjem, vključno s spremljanjem in nadzorom sevanja v okolju, problemi v zvezi s ciklusom izgorevanja in varnim shranjevanjem jedrskih snovi, vključno z ukrepi proti tihotapljenju jedrskih snovi, ravnanje z radioaktivnimi odpadki, zgodnja izmenjava informacij v primeru radioloških nesreč, razgraditev jedrskih objektov, jedrska odgovornost tretjih oseb. 3. Sodelovanje vključuje izmenjavo informacij in izkušenj ter dejavnosti razvoja in raziskav v skladu s 77. členom. 82. člen Okolje in zaščita pred naravnimi nesrečami 1. Pogodbenice razvijajo in krepijo sodelovanje v boju proti poslabšanju okolja. 2. Sodelovanje se nanaša na naslednja prednostna področja: učinkovit nadzor nad ravnijo onesnaževanja; sistem obveščanja o stanju okolja, boj proti lokalnemu, regionalnemu in čezmejnemu onesnaževanju (onesnaževanje zraka in vode, vključno s pitno vodo), trajnostna, učinkovita in okolju primerna proizvodnja in uporaba energije; varnost industrijskih obratov, vključno z jedrskimi objekti, razvrščanje kemikalij in varno ravnanje z njimi, učinkovito preprečevanje in zmanjšanje onesnaževanja voda, še zlasti čezmejnih vodotokov, zmanjšanje količine odpadkov, njihova reciklaža in varno odlaganje (vključno z radioaktivnimi odpadki) in izvajanju Baselske konvencije, vpliv kmetijstva na okolje; erozija zemlje in onesnaževanje s kemičnimi izdelki, ki se uporabljajo v kmetijstvu, varstvo gozdov, rastlin in živali ter ohranjanje biološke raznovrstnosti, ponovna vzpostavitev ekološkega ravnovesja na podeželju, upravljanje zemljišč, vključno z gradbeništvom in urbanizmom, uporaba gospodarskih in fiskalnih instrumentov, globalna sprememba podnebja in preprečevanje tega pojava, upravljanje obalnih območij in preprečevanje onesnaževanja morja, mednarodne konvencije na področju okolja, izboljšanje okoljevarstvenih standardov za avtomobile, presoja vplivov na okolje pri zasnovah in infrastrukturnih projektih v zvezi s prometom/prevozom, pravilna ocena stroškov in internalizacija eksternih stroškov. 3. Sodelovanje vključuje: izmenjavo informacij in strokovnjakov, vključno s tistimi s področja prenosa čistih tehnologij in varne uporabe okolju prijaznih biotehnologij, programe in tečaji usposabljanja, skupne raziskovalne dejavnosti, približevanje zakonodaj (standardi Skupnosti), sodelovanje na regionalni ravni (vključno s sodelovanjem v okviru Evropske agencije za okolje) in na mednarodni ravni, razvoj strategij, še zlasti glede globalnih vprašanj in vprašanj v zvezi s podnebjem, izobraževanje v zvezi z okoljem in ozaveščanje o problemih okolja, presoje vplivov na okolje. 4. Na področju varstva pred naravnimi nesrečami je cilj sodelovanja zagotavljati varstvo ljudi, živali, premoženja in okolja pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek. V ta namen sodelovanje vključuje tudi naslednja področja: izmenjavo rezultatov znanstvenih in raziskovalnih razvojnih projektov, medsebojno in zgodnje obveščanje o večjih nesrečah in njihovih posledicah, sistemi reševanja in pomoči v primeru nesreč, izmenjava izkušenj pri odpravi posledic in obnovi po nesreči, izobraževanje in usposabljanje za varstvo pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, vaje reševanja in pomoči. 83. člen Prevoz 1. Pogodbenice razvijajo in širijo sodelovanje, ki naj Sloveniji omogoča: prestrukturiranje in posodobitev prevoza, izboljšanje prevoza potnikov in blaga ter dostop do trga prevozov z odpravo upravnih, tehničnih in drugih ovir, doseči standarde izvajanja dejavnosti, primerljive s tistimi v Skupnosti, razviti sistem prevoza, ki je združljiv in usklajen s sistemom Skupnosti. 2. Sodelovanje vključuje še zlasti: programe gospodarskega, pravnega in tehničnega usposabljanja, tehnično pomočo, svetovanje in izmenjavo informacij. 3. Sodelovanje vključuje naslednja prednostna področja: cestni prevoz vključno z obdavčenjem ter družbenimi in okoljskimi vidiki, kombiniran železniški in cestni prevoz, upravljanje železnic in letališč, vključno s sodelovanjem med pristojnimi državnimi organi, razvoj cestne, železniške, luške in letališke infrastrukture na glavnih prometnih poteh skupnega interesa ter čezevropskih povezav, usklajevanje statističnih podatkov v zvezi z mednarodnim prevozom, obnova tehnične opreme za prevoz v skladu s standardi Skupnosti, še zlasti za cestno-železniški prevoz, multimodalni prevoz in pretovarjanje, spodbujanje skupnih tehnoloških in raziskovalnih programov v skladu z ustaljenimi postopki, sprejemanje usklajene politike prevoza, ki je združljiva s politiko prevoza Skupnosti. 84. člen Pošta in telekomunikacije 1. Pogodbenice širijo in krepijo sodelovanje na področju pošte in telekomunikacij in v ta namen zlasti: izmenjujejo informacije na področju politike telekomunikacij in poštnih storitev, izmenjujejo tehnične in druge informacije in organizirajo seminarje, delavnice in konference za strokovnjake obeh strani, izvajajo usposabljanje in svetovalno dejavnost, izvajajo prenose tehnologije, izvajajo skupne projekte s pomočjo pristojnih organov obeh strani, uveljavljajo evropske standarde, sisteme izdajanja potrdil in predpisov, spodbujajo nove možnosti komuniciranja zlasti tiste, ki se uporabljajo v komercialne namene. 2. Te dejavnosti se osredotočajo na naslednja prednostna področja: posodobitev telekomunikacijskega omrežja in poštnih storitev Slovenije in njihovo vključevanje v evropska in svetovna omrežja, sodelovanje v okviru struktur evropske standardizacije, združitev čez-evropskih sistemov; pravni vidiki telekomunikacij in izdajanje predpisov. upravljanje telekomunikacij v novem gospodarskem okolju: organizacijske strukture, strategija in načrtovanje, načela, na katerih temelji nakup, načrtovanje rabe prostora, vključno z gradbeništvom in urbanizmom. 85. člen Bančništvo, zavarovalništvo in druge finančne storitve 1. Pogodbenice sodelujejo z namenom, da vzpostavijo in razvijejo ustrezen okvir za spodbujanje bančništva, zavarovalništva in finančnih storitev v Sloveniji. a) Sodelovanje je osredotočeno na: sprejem skupnega računovodskega sistema, združljivega z evropskimi standardi, krepitev in prestrukturiranje bančništva, zavarovalništva in drugih finančnih sektorjev, izboljšanje nadziranja in urejanja bančništva in drugih finančnih storitev in tehnično pomoč pri ustanovitvi in delovanju nadzornega organa za zavarovalništvo v Sloveniji, pripravo prevodov zakonodaje Skupnosti in Slovenije, pripravo terminoloških glosarjev, izmenjavo informacij, zlasti v zvezi s predlagano zakonodajo. b) V ta namen sodelovanje vključuje zagotavljanje tehnične pomoči in usposabljanja. 2. Pogodbenice sodelujejo z namenom, da v Sloveniji razvijejo učinkovite revizijske sisteme na podlagi usklajenih metod in postopkov Skupnosti. a) Sodelovanje se osredotoča na: tehnično pomoč Računskemu sodišču v Sloveniji, ustanovitev služb notranje revizije v organih državne uprave, izmenjavo informacij s področja revizijskih sistemov, standardizacijo revizijske dokumentacije, usposabljanje in svetovanje. b) Skupnost po potrebi zagotavlja tehnično pomoč. 86. člen Denarna politika Na zahtevo slovenskih organov oblasti, Skupnost zagotavlja pomoč z namenom, da podpre prizadevanja Slovenije za uvedbo polne konvertibilnosti tolarja in postopnega približevanja njene politike politiki evropskega denarnega sistema. Sodelovanje na tem področju bo vključevalo neformalno izmenjavo informacij v zvezi z načeli in delovanjem evropskega denarnega sistema, Evropskega denarnega inštituta in evropskega sistema centralnih bank. 87. člen Preprečevanje pranja denarja 1. Pogodbenice se strinjajo, da so nujno potrebna prizadevanja in sodelovanje, da bi preprečile, da se njihovi finančni sistemi uporabljajo za pranje prihodkov iz kriminalnih dejavnosti na splošno in še zlasti nezakonitega trgovanja z mamili. 2. Sodelovanje na tem področju vključuje upravno in tehnično pomoč z namenom razvijati izvajanje predpisov in učinkovito delovanje primernih standardov in mehanizmov za boj proti pranju denarja, ki so enaki standardom, sprejetim na tem področju v Skupnosti in mednarodnih forumih, še zlasti v Projektni skupini za finančno ukrepanje (FATF - Financial Action Task Force). 88. člen Regionalni razvoj 1. Pogodbenice krepijo medsebojno sodelovanje na področju regionalnega razvoja in rabe prostora. 2. V ta namen lahko ukrenejo naslednje: izmenjujejo informacije državnih, regionalnih ali lokalnih oblasti o regionalni politiki in politiki načrtovanja rabe prostora, zagotavljajo pomoč Sloveniji pri oblikovanju take politike, podpirajo skupno delovanje regionalnih in lokalnih oblasti na področju gospodarskega razvoja, proučujejo usklajene pristope za razvoj obmejnih območij med Skupnostjo in Slovenijo ter drugimi območji v Sloveniji, kjer so večja regionalna neskladja, izmenjujejo obiske, da bi proučili možnosti za sodelovanje in pomoč, izmenjujejo državne uradnike ali strokovnjake, zagotavljajo tehnično pomoč, uvajajo programe za izmenjavo informacij in izkušenj z metodami, ki vključujejo tudi seminarje. 89. člen Sodelovanje na socialnem področju 1. Na področju zdravja in varstva pri delu pogodbenice razvijajo medsebojno sodelovanje z namenom, da izboljšajo raven varovanja zdravja in varnosti delavcev, pri čemer se zgledujejo po ravni obstoječega varstva v Skupnosti. Sodelovanje vključuje zlasti: zagotavljanje tehnične pomoči, izmenjavo strokovnjakov, sodelovanje med podjetji, izmenjavo informacij ter upravno in drugo ustrezno pomoč podjetjem ter usposabljanje. 2. Pri zaposlovanju se sodelovanje med pogodbenicami osredotoča predvsem na izboljšanje storitev pri iskanju zaposlitve in poklicnem svetovanju, na izvajanje ukrepov v podporo temu in spodbujanje lokalnega razvoja z namenom, pomagati pri prestrukturiranju gospodarstva. Vključuje tudi študij, pošiljanje strokovnjakov na delo v tujino ter obveščanje in usposabljanje. 3. Namen sodelovanja med pogodbenicami na področju socialne varnosti je prilagoditi sistem socialne varnosti Slovenije novim gospodarskim in družbenim zahtevam, predvsem z zagotavljanjem storitev strokovnjakov in organiziranjem oblik obveščanja in usposabljanja. 90. člen Turizem Pogodbenice povečujejo in razvijajo medsebojno sodelovanje z namenom, da: spodbujajo turizem, povečujejo pretok informacij po mednarodnih omrežjih, preko bank podatkov, itd., prenašajo znanje in izkušnje s pomočjo usposabljanja, izmenjav, seminarjev, izvajajo regionalne turistične projekte, kot so na primer projekti čezmejnega sodelovanja, pobratenje mest, itd., izmenjujejo stališča in zagotavljajo ustrezno izmenjavo informacij o pomembnejših vprašanjih skupnega interesa, ki vplivajo na turizem, spodbujajo razvoj infrastrukture, ki bo ugodno vplivala na vlaganje v turizem, uvajajo računalniški sistem rezervacij in informacijski sistem v Sloveniji skupaj s pravili za varstvo turistov kot potrošnikov. 91. člen Mala in srednja podjetja 1. Pogodbenice si prizadevajo za razvoj in krepitev zasebnega sektorja malih in srednjih podjetij in sodelovanja med njimi v Skupnosti in v Sloveniji. 2. Spodbujajo izmenjavo informacij ter znanja in izkušenj pri: zagotavljanju pravnih, upravnih, tehničnih, davčnih in finančnih pogojev, potrebnih za ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij in za čezmejno sodelovanje, zagotavljanju posebnih storitev, ki jih mala in srednja podjetja potrebujejo (usposabljanje poslovodnih delavcev, računovodstvo, trženje, kontrola kakovosti, itd.) in krepitev ustanov, ki take storitve opravljajo, vzpostavljanju ustreznih povezav z izvajalci iz Skupnosti z namenom izboljšati pretok informacij do malih in srednjih podjetij in spodbujati čezmejno sodelovanje, npr. preko Omrežja za poslovno sodelovanje (BC-NET), evropskih informacijskih centrov, konferenc itd. 3. Sodelovanje bo vključevalo: zagotavljanje tehnične pomoči, še zlasti za vzpostavitev ustrezne institucionalne podpore za mala in srednja podjetja, na državni in regionalni ravni za finančne, tehnološke in komercialne storitve, usposabljanje in svetovanje. 92. člen Izmenjava informacij 1. Skupnost in Slovenija sprejmeta ustrezne ukrepe za spodbujanje učinkovite medsebojne izmenjave informacij. Prednost dajeta programom, katerih namen je nuditi javnosti osnovne informacije o Skupnosti in Sloveniji, poslovnim krogom v Sloveniji pa bolj specializirane informacije, vključno z dostopom do baz podatkov Skupnosti, kjer je to mogoče. 2. Pogodbenice usklajujejo in kadar je primerno prilagajajo svoje usmeritve glede urejanja čezmejne radio-difuzije, tehničnih standardov ter uveljavljanja evropske avdiovizualne tehnologije. 3. Sodelovanje lahko po potrebi vključuje programe izmenjave, štipendije, usposabljanje novinarjev in strokovnjakov na področju javnih občil. 93. člen Varstvo potrošnikov 1. Pogodbenice sodelujejo z namenom, da bi dosegle združljivost sistemov varstva potrošnikov v Sloveniji in Skupnosti. Prizadevati bi si bilo treba za učinkovito varstvo potrošnikov kot temeljni pogoj za zagotavljanje učinkovitega tržnega gospodarstva. 2. Glede na skupne interese pogodbenice v ta namen spodbujajo in zagotavljajo: dejavno politiko varstva potrošnikov v skladu z zakonodajo Skupnosti in, če je primerno, s smernicami Združenih narodov; usklajevanje zakonodaje in prilagajanje predpisov o varstvu potrošnika v Sloveniji predpisom, ki se uporabljajo v Skupnosti; učinkovito zakonsko varstvo potrošnikov z namenom izboljšati kakovost in zagotoviti ustrezne varnostne standarde za potrošno blago. 3. Sodelovanje na tem področju lahko vključuje: izmenjavo informacij o nevarnih izdelkih; usposabljanje vladnih in nevladnih strokovnjakov s področja varstva potrošnikov; pomoč pri razvoju neodvisnih organizacij, katerih namen je izboljšati obveščenost potrošnikov zlasti z akcijami za ozaveščanje potrošnikov; ustanovitev informacijskih in svetovalnih centrov za poravnavo sporov in za pravne in druge nasvete potrošnikom; sodelovanje med slovenskimi centri in centri Skupnosti; dostop do baz podatkov Skupnosti; razvoj izmenjav med zastopniki interesov potrošnikov. 94. člen Carine 1. Cilj sodelovanja je zagotoviti skladnost določb, ki naj bi jih v tej zvezi sprejeli na področju trgovine, in doseči, da se carinski sistem Slovenije približa sistemu Skupnosti, kar bo pripomoglo k načrtovani liberalizaciji po tem sporazumu. 2. Sodelovanje vključuje še zlasti: izmenjavo informacij, vključno s tistimi o načinih pregledovanja, razvoj čezmejne infrastrukture med pogodbenicami, povezavo med tranzitnima sistemoma Skupnosti in Slovenije, poenostavitev pregledov in formalnosti glede prevoza blaga, organizacijo seminarjev in prakso v tujini. Po potrebi se zagotovi tehnična pomoč. 3. Brez škode za nadaljnje sodelovanje, predvideno s tem Sporazumom in še zlasti s 97. členom, si upravni organi pogodbenic v zadevah s področja carin medsebojno pomagajo v skladu z določili Protokola 5. 95. člen Sodelovanje na področju statistike 1. Namen sodelovanja na področju statistike je razvoj učinkovitega statističnega sistema, ki bo hitro in pravočasno zagotavljal zanesljive statistične podatke, potrebne za načrtovanje in spremljanje reform, in ki bodo pripomogli k razvoju zasebnih podjetij v Sloveniji. 2. V ta namen pogodbenice sodelujejo zlasti z namenom: spodbujati razvoj učinkovite statistične službe v Sloveniji s potrebnim institucionalnim okvirom, doseči usklajenost z mednarodnimi (še zlasti s tistimi, ki se uporabljajo v Skupnosti) metodami, standardi in klasifikacijami , zagotoviti podatke, potrebne za ohranjanje in spremljanje gospodarske prenove, zagotavljati gospodarskim subjektom v zasebnem sektorju ustrezne makro in mikroekonomske podatke, zagotavljati zaupnost posameznih podatkov, omogočiti, da Slovenija sprejme načela in standarde statističnega sistema Skupnosti. 3. Sodelovanje na tem področju vključuje: zagotavljanje informacij o načinih dela; organizacijo programa tehnične pomoči, ki vključuje: seminarje, prakso v tujini in strokovna posvetovanja, usposabljanje, pilotske ankete, sodelovanje v izbranih delovnih skupinah Eurostata, izmenjavo statističnih podatkov. 96. člen Gospodarska politika 1. Skupnost in Slovenija omogočata lažji potek gospodarske prenove in vključevanja tako, da sodelujeta pri izboljšanju razumevanja temeljev njunih gospodarstev in uresničevanja gospodarske politike v tržnem gospodarstvu. 2. V ta namen Skupnost in Slovenija sodelujeta tako, da: izmenjujeta informacije o makroekonomskih dosežkih in nadaljnjih možnostih ter o razvojnih strategijah, skupaj analizirata gospodarska vprašanja skupnega interesa, vključno z okviri gospodarske politike in instrumenti za njeno izvajanje, spodbujata, še zlasti s pomočjo Akcijskega programa za sodelovanje v gospodarstvu, obsežno sodelovanje med ekonomisti in poslovodnimi delavci v Skupnosti in Sloveniji z namenom pospešiti prenos znanja in izkušenj za načrtovanje gospodarske politike in zagotoviti, da je z rezultati raziskav v zvezi s to politiko seznanjen kar najširši krog ljudi. 97. člen Boj proti zlorabi mamil 1. V okviru svojih pooblastil in pristojnosti pogodbenice sodelujejo pri povečevanju učinkovitosti usmeritev in ukrepov proti nezakonitemu dobavljanju in trgovanju z mamili in psihotropnimi snovmi, ter pri zmanjševanju zlorabe teh izdelkov. 2. Pogodbenice se dogovorijo o potrebnih načinih sodelovanja za dosego teh ciljev, vključno s podrobnimi dogovori za izvrševanje skupnih ukrepov. Njihovi ukrepi bodo temeljili na posvetovanju o ciljih in njihovem tesnem usklajevanju ter usmeritvah iz prvega odstavka. 3. Sodelovanje med pogodbenicami vključuje tehnično in upravno pomoč, ki bi se lahko zlasti ukvarjala z naslednjimi področji: priprava in izvajanje notranje zakonodaje; ustanavljanje ustanov in informativnih središč ter socialnih in zdravstvenih centrov; usposabljanje osebja in raziskave; preprečevanje zlorabe prekurzorjev, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo mamil in psihotropnih snovi. Pogodbenice se lahko dogovorijo, da se vključijo tudi druga področja. 1. Na podlagi določb tega člena in Priloge X pogodbenice potrjujejo pomen, ki ga pripisujejo zagotavljanju ustreznega in učinkovitega varstva in uveljavljanja pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine. 2. Od začetka veljavnosti sporazuma Slovenija varuje pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine na ravni varstva, ki je podobna ravni varstva v Skupnosti, vključno z učinkovitimi ukrepi za uveljavljanje takih pravic. 3. Pred začetkom veljavnosti tega Sporazuma Slovenija pristopi k mnogostranskim konvencijam o pravicah intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, omenjenih v prvem odstavku Priloge X. 4. Če bi se pojavili problemi na področju intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, ki vplivajo na pogoje trgovanja, jih je treba na zahtevo ene ali druge pogodbenice nujno predložiti v obravnavo Pridružitvenemu svetu z namenom, da se doseže vzajemno zadovoljiva rešitev. 69. člen 1. Pogodbenice so mnenja, da je odpiranje trga za javna naročila na podlagi nediskriminacije in vzajemnosti, še zlasti v duhu STO, zaželeni cilj. 2. Slovenskim družbam se z začetkom veljavnosti tega Sporazuma zagotovi dostop do postopkov za sklepanje pogodb po pravilih Skupnosti za javna naročila v Skupnosti, pri čemer se ne obravnavajo manj ugodno kot družbe iz Skupnosti, z izjemo pogodb, za katere velja Direktiva EGS št. 93/38/. Takoj ko slovenska vlada uvede ustrezno zakonodajo, se zgoraj omenjene določbe uporabljajo tudi za pogodbe, za katere velja predpis EGS št. 93/38/. Skupnost občasno preveri, ali je Slovenija dejansko uvedla tako zakonodajo. Družbam Skupnosti se najkasneje ob koncu prehodnega obdobja iz 3. člena zagotovi dostop do postopkov za sklepanje pogodb v Sloveniji in pri tem niso obravnavane manj ugodno kot slovenske družbe. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma imajo družbe Skupnosti, ki ustanovljene v Sloveniji po določbah II. poglavja IV. oddelka, dostop do postopkov za sklepanje pogodb in pri tem niso obravnavane manj ugodno kot slovenske družbe. Pridružitveni svet občasno prouči možnost, da Slovenija uvede dostop do postopkov za sklepanje pogodb v Sloveniji vsem družbam Skupnosti že pred iztekom prehodnega obdobja. 3. Glede ustanavljanja podjetij, njihovega delovanja ter opravljanja storitev med Skupnostjo in Slovenijo kakor tudi glede zaposlovanja in gibanja delovne sile povezane z izpolnjevanjem pogodb o javnih naročilih se uporabljajo določila 38. do 61. člena tega Sporazuma. III. poglavje: Približevanje zakonodaje 70. člen Pogodbenice priznavajo, da je pomemben predpogoj za gospodarsko vključevanje Slovenije v Skupnost približevanje obstoječe in prihodnje zakonodaje Slovenije pravu Skupnosti. Slovenija si prizadeva zagotoviti postopno združljivost svoje zakonodaje s pravom Skupnosti. 71. člen 1. Približevanje zakonodaje naj bi zajemalo zlasti naslednja področja: carinsko pravo, pravo družb, bančno pravo, zavarovalno pravo, računovodstvo družb in obdavčenje, finančne storitve, pravila konkurence, pravila o javnih naročilih, varstvo zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, posredno obdavčenje, tehnična pravila in standardi, jedrsko pravo in predpisi, transport in telekomunikacije. 2. Pogodbenice tudi menijo, da je posebej pomembno, da približevanje zakonodaje hitro napreduje na področju notranjega trga, konkurence, varstva pravic delavcev, varstva potrošnikov ter okolja. 72. člen Skupnost zagotavlja Sloveniji tehnično pomoč za izvajanje teh ukrepov, ki med drugim lahko vključuje: izmenjavo strokovnjakov, zagotavljanje zgodnjih informacij, zlasti s področja ustrezne zakonodaje, organizacijo seminarjev, šolanje in usposabljanje, pomoč za prevajanje zakonodaje Skupnosti in slovenske zakonodaje na ustreznih področjih.